Avtor: V.K. Federal Reserve (Fed), je na vprašanje novinarke Financ, kje bo Slovenija konec leta, odgovoril: »Še v večji krizi. Če bo vlada še obstajala, pričakujem, da bo zaprosila za mednarodno pomoč.«
Na napovedi Uroša Čuferja, kandidata za novega finančnega ministra, da ima »program, ki bo prepričal investitorje« in jih privabil v Slovenijo«, ter s tem povezano vprašanje, s čim danes lahko država kredibilno prepriča vlagatelje, da ji posodijo denar, je Zakrajšek odgovoril, da ima Slovenija v očeh mednarodnih finančnih trgov zelo slab imidž. »Vlagatelji se zavedajo, da imamo veliko gospodarsko krizo in tako rekoč insolventen bančni sistem, da je slovenski gospodarski razvoj prišel do konca. Poleg tega zadevo poslabšuje še nejasen izstop KBC iz NLB in vse, kar se dogaja v zvezi s prodajo Mercatorja, kar dokazuje, da tuji kapital pri nas ni najbolj zaželen.
Še pomembneje pa je, da imamo od leta 2008 tretjo vlado, ki so jo »naštepali« iz strank, ki imajo zelo različne poglede na to, kaj se dogaja v gospodarstvu. Prevladujoči pol v tej koaliciji je levica, ki zagovarja prijeme in ekonomsko politiko, ki se je v zadnjih 20 letih pokazala za povsem neučinkovito. To bo velika težava za dojemanje stabilnosti pri tujih vlagateljih. Niti Slovenci ne verjamejo, da bo ta vlada obstala prav dolgo časa.« Nadalje je povedal, da Slovenijo rešuje »samo to, da smo člani Evropske monetarne unije, ker vlagatelji vedo, da bi lahko EU z lahkoto sanirala naše težave, da bodo dobili svoj denar nazaj«.
O štirih nujnih ukrepih
Na vprašanje, kaj naj dela Uroš Čufer, da mu bodo vlagatelji verjeli, pa je Zakrajšek poudaril: sanirati mora bančni sistem, zagnati gospodarstvo, izpeljati davčno reformo in privatizirati. Slednje je označil kot odločilen ukrep, najpomembnejši korak pri tem pa dokončen umik slovenske politike iz bančnega sistema. Na vprašanje, koliko nas bo vse to stalo, pa je odgovoril: »Ni še jasno, ker nimamo kredibilnega stresnega testa, recimo takega, kot ga je Španija naredila lansko jesen. Takih strokovnjakov Slovenija nima, pripeljati je treba tuje, da bi napravili tudi projekcijo izgub v različnih scenarijih za prihodnjih od štiri do osem četrtletij. To je temelj. Moja ocena – vem, da je velik razpon, a vseh podatkov ni – je, da bo sanacija slovenskega bančnega sektorja stala od 20 do 40 odstotkov BDP (ta je okrog 37 milijard evrov – op. av.), po pesimističnem scenariju, če strmoglavijo cene nepremičnin, lahko tudi veliko več. Dlje bomo čakali, dražje bo. To je dejstvo.«
Nove volitve pričakuje konec leta
Nadalje je Uroš Čufer včeraj dejal, da za pripravo ukrepov potrebuje od dva do tri mesece. Zakrajšek pa je prepričan, da je to »zelo neoptimalno. V tem primeru bi bilo pametneje, da bi ta čas porabili za izvedbo novih volitev, z njimi bi nova vlada imela veliko večjo kredibilnost in politično legitimnost za izvajanje ukrepov». Zakrajšek je še poudaril, da je koalicija Alenke Bratušek zelo krhka zaradi različnih pogledov v njej. Dejal je, da ni prepričan, da sploh imajo voljo karkoli narediti. Ne pričakuje niti nobenih pomembnejših ukrepov, pričakuje pa nove volitve konec leta. »To vse bo strahotno izgubljen čas za Slovenijo,« je dejal Zakrajšek.
Konec leta o Slovenija še v večji krizi
Glede tega, da nova vlada govori predvsem o velikih energetskih projektih, pa je dejal, da ni čas za to in da to sledi šele po očiščenju bančnega sistema. Vse drugo kot to je drugotnega pomena, je dodal. Na vprašanje, kje bo Slovenija konec leta, pa Zakrajšek odgovarja: »Še v večji krizi. Če bo vlada še ostajala, pričakujem, da bo zaprosila za mednarodno pomoč.« Ob tem si ne predstavlja, kdo bi si v Sloveniji to upal sploh narediti. Prepričan pa je, da bo to moral narediti nekdo, »ker bomo stisnjeni v kot. Ko ne bo več denarja za plačilo plina, zdravil, ko ne bo več za plače v javnem sektorju. Kdo bo dejansko moral zavrteti bruseljsko številko, pa ne vem«. Ob koncu je še poudaril, da bi sesutje države imelo velike posledice tudi na vse naše gospodarske partnerje, Avstrijo, Italijo, Hrvaško in tudi Nemčijo. »Najbolj pa bodo prizadeti Slovenci,« je zaključil pogovor za današnji časnik Finance Egon Zakrajšek, prvi ekonomist Ameriške centralne banke Federal Reserve (FED).
Vir: Demokracija
