Zakaj se je dr. Tadej Strehovec znašel na sodišču? Smo na poti v enoumje, se želi preprečiti, da slovenski katoličani v javnosti ne bi govorili o vrednotah in vsebinah svojega verskega in moralnega nauka?
Postni čas leta 2016. Pod okriljem Zavoda Božji otroci se od 10. februarja do 20. marca pred Ginekološko kliniko v Ljubljani v pobudi 40 dni za življenje vrstijo molitve v podporo nerojenim otrokom in materam, ki se znajdejo v položaju, ko se jim splav zdi (edina) sprejemljiva možnost. Moč te molitve je očitno velika, za nekatere celo občutno prevelika, zato si prizadevajo, da bi z intervencijo državnih oblasti preprečili obliko svobodnega združevanja in javnega izražanja mnenj o pomembnem vprašanju varovanja (vsakega, tudi nerojenega) življenja, o katerem v družbi ni enoznačnega soglasja. Več organizacij in posameznikov, ki jim je skupno izključno abortivno razumevanje 55. člena slovenske ustave, sproži javno propagirano peticijsko akcijo, s katero od predsednikov države, vlade in državnega zbora zahtevajo omejevalne posege v molitveno pobudo, češ da grobo krši z ustavo zajamčeno pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok in pravice žensk nasploh.
Takšni in podobni omejevalni pozivi so sprožili kritične pomisleke. Pravnik dr. Jernej Letnar Černič je denimo v Slovenskem času (aprila 2016) jasno opozoril na past tovrstne logike:
»Kam vodijo stališča, ki pozivajo k prepovedi takšnih in podobnih zborovanj ter izražanja? Nikamor drugam kot v enoumje, ko bo tudi v resničnem življenju dopustno samo eno stališče in bodo še tisti redki posamezniki, ki si upajo kaj povedati, dokončno utišani. Kaj utišani, preganjani za izrečene besede, kar žal kažejo nekateri kazenski pregoni posameznikov v zadnjih letih pred slovenskimi sodišči. To, kar slovenska družba namesto različnih prepovedi izražanja potrebuje, je spodbujanje pluralnosti, odprtosti in svobodomiselnosti pri izražanju, zbiranju in veroizpovedi.«
Svarilo pred sodnim preganjanjem se je začelo hitro uresničevati. Na omenjeno prepovedovalno peticijo se je namreč maja 2016 kritično odzval portal 24kul.si kot dosleden zagovornik pravice do življenja. V psevdonimnem prispevku je navedel vse podpisnike peticije, kar je bil javno dostopen podatek, in jih opredelil kot pripadnike abortivnega lobija, ki se zavzema za kulturo smrti. Nekateri podpisniki so v takem ravnanju prepoznali kaznivo spodbujanje nestrpnosti in nasilja, zato so od države zahtevali, naj sodno preganja odgovorne za kritično objavo. Državno tožilstvo je to logiko začuda sprejelo za svojo in tako se je prejšnji teden na odmevnem predobravnavnem naroku na ljubljanskem okrožnem sodišču znašel dr. Tadej Strehovec kot ustanovitelj portala 24kul.si. In odtlej se v javnosti krešejo mnenja, zakaj se je dr. Strehovec, ki ga javnost pozna predvsem kot tajnika Slovenske škofovske konference in do nedavnega tudi njenega tiskovnega predstavnika, dejansko znašel na sodišču.
A ker smo že omenili Strehovčev položaj tiskovnega predstavnika SŠK – prav te dni je bilo objavljeno, da je to mesto s koncem avgusta prevzel dr. David Kraner, strokovnjak s področja komunikologije. Neredki so to kadrovsko potezo skušali predstaviti kot nekakšno ad hoc potezo prav zaradi Strehovčevega sodnega postopka, kar pa je tipična lažniva novica. Dr. Strehovec je v pogovoru za Družino že aprila napovedal, da bodo v okviru SŠK z jesenjo preoblikovali delo in začeli sodelovati z dr. Kranerjem, ki bo skrbel za odnose z javnostjo ter za usklajeno delovanje komisij in svetov pri SŠK.
A vrnimo se h ključnim razlogom, zaradi katerih bo dr. Strehovec moral v prihodnosti hoditi na sodne obravnave (prva od predvidenih osmih je napovedana za 10. oktober). V izjavi, naslovljeni Katoličani imajo pravico do svobode izražanja, jih je strnjeno ubesedil nadškof Stanislav Zore, ki v tem sodnem postopku vidi poskus discipliniranja in posledično samocenzure vseh, ki mislijo in živijo drugačne vrednote, kot jih zagovarjajo tako imenovana civilnodružbena gibanja, ki zagovarjajo splav.
Predsednik SŠK je v stališču, ki ga podpirajo tudi drugi slovenski škofje, jasen:
»Pri tem gre za poskus omejevanja svobode slovenskih katoličanov, da v javnosti ne bi govorili o vrednotah in vsebinah našega verskega in moralnega nauka. Upam, da bodo slovenski katoličani in drugi kristjani ob teh poskusih prišli do spoznanja, da gre za preganjanje vere in s tem za protiustavno delovanje, saj ustava v 41. členu zagotavlja svobodo izpovedovanja vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju. Prepričan sem, da bodo kristjani tudi preko tega sodnega postopka in njegove odmevnosti v javnosti spoznali, da se je za pravice, ki nam jih zagotavlja naša ustava in so v demokratičnem svetu same po sebi razumljive, potrebno tudi javno izpostaviti in jih zahtevati. Ob tem pričakujem, da bo tudi ta poskus vodil do večje demokratizacije našega družbenega prostora in do jasnejšega razumevanja ter sprejemanja verske svobode in izražanja vere tudi v javnosti. Generalni tajnik SŠK uživa popolno zaupanje škofov in tudi sam ga podpiram v njegovih prizadevanjih za spoštovanje življenja, verske svobode in človekovih pravic.«
Najbrž je odveč pripomniti, da se zaradi takega izraza podpore tudi na nadškofa Zoreta lepijo slabšalne etikete. Nič novega pod slovenskim soncem in dokaz več, kaj je v resnici v igri pri banalni nestrpnosti, ki jo želijo prek vzvodov državne represije celotni slovenski družbi vsiliti »avantgardni« krogi: korak proti enoumju.
Prispevek je bil objavljen v 37. številki tednika Družina