Če bo Trump zmagal, je bila Janševa podpora na mestu. Če bo izgubil, pa to za slovensko diplomacijo ne pomeni veliko ali nič, saj če si nismo pridobili posebne naklonjenosti s pomočjo rojakinje, si je bomo toliko manj s pomočjo Joeja Bidna.
Ko pišem ta komentar, potekajo v Ameriki volitve, na Dunaju je še vedno izredno stanje zaradi terorističnega napada, doma pa se nestrpno čaka, ali bo Erjavec z DeSUS-om končno zrušil to avtokratsko vlado.
Če bo Trump zmagal, je bila Janševa podpora na mestu
V nasprotju s čakanjem na rezultate ameriških volitev pred štirimi leti in danes se opažata veliko večja previdnost in zadržanost. Zakaj? Ker so se takrat mnogi opekli, ki so napovedovali zmago Hillary Clinton. V Ljubljani so jo že proslavljali. Tokrat si očitno nihče ne želi podobnega hladnega tuša, niti naš komentator iz New Yorka ne, drugače od takratnega Edvarda Žitnika. Dobri in resni poznavalci ameriških razmer opozarjajo, da je vse mogoče, zmaga prvega ali drugega. Vsekakor pa bo šlo na tesno – kot že nekaj zadnjih volitev v ZDA.
Slovenska zunanja politika in medijska propaganda sta bili do Donalda Trumpa v celotnem mandatu hladni in na distanci, če smo zelo obzirni v izrazih. Niti z eno potezo nismo izkoristili dejstva, da je prva dama našega rodu. Razumem, da večini Trump ni všeč. Tudi meni ni! A politika bi morala biti pragmatična in za slovensko državo iz zastonjskega kapitala v Beli hiši kaj izkoristiti. Če drugega ne, promocijo za Slovenijo. Tako kot ne razumem, da papež Frančišek niti enkrat ni obiskal svoje domovine Argentine, ne razumem niti slovenske diplomacije, ki v štirih letih ni pripeljala Melanije in seveda Trumpa v Slovenijo. Ali pa je obema njena domovina tako nenaklonjena, da je ne želita obiskati?
Če bo Trump zmagal, je bila Janševa podpora na mestu. Če bo izgubil, pa to za slovensko diplomacijo ne pomeni veliko ali nič, saj če si nismo pridobili posebne naklonjenosti s pomočjo rojakinje, si je bomo toliko manj s pomočjo Joeja Bidna.
Oddaljevanje Evrope od Amerike je slabše in usodnejše za Evropo
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
Kar pa zadeva mednarodne interese in vpliv, se po pravilu pri velikih nič bistvenega ne spremeni, če pride na oblast druga stranka. V primeru, da Trump zmaga in pride v Slovenijo, bomo seveda doma poslušali Iva Vajgla in njemu podobne, češ da gliha vkup štriha. Seveda, tako kot on štriha z nekdanjo partijo in njenimi naslednicami, kdo drug štriha z vsem, kar je s tem v opreki. Ali je to sploh važno in pomembno, ko gre za nacionalni in državni interes? Od koga lahko več dobimo, od oligarha Vladimirja Putina ali od avtokrata Donalda Trumpa, ki ima Slovenko za ženo? V političnem pragmatizmu je odgovor na dlani. V slovenskem političnem nihilizmu pa tudi, ker je najbolj važno popljuvati vse, kar ni levičarsko.
Vse to pa sploh ni bistveno za globalni svet. Globalno se dogaja kibernetska vojna, ki je nam, navadnim smrtnikom, bolj ali manj prikrita. V tej vojni je na podlagi zgodovinskih dejstev in izkušenj iz preteklosti veliko bolj varno biti na strani Amerike kot Kitajske in Rusije. Pri tem pa gre za odločitev celotne Evrope in njene prihodnje politike. Oddaljevanje Evrope od Amerike je slabše in usodnejše za Evropo.
Slovenija bi sredi zime pozelenela od zavisti, če bi se na bruseljskem parketu rokovala ali komolčala Trump in Janša
Če bi Trump zmagal in bi Melanija ostala prva dama, obstaja idealna priložnost, da slovenska politika v času predsedovanja EU odigra pomembno in za Slovenijo izjemno simbolno vlogo. Domača slovenska nevoščljivost bi takšni politični konstelaciji nalila toliko grenčice, da bi se večini morebiten mednarodni politični scenarij pristudil. Za to je treba usmeriti vse sile v Erjavca in DeSUS, ki so še zadnji adut za rušenje sedanje koalicije. Slovenija bi sredi zime pozelenela od zavisti, če bi se na bruseljskem parketu rokovala ali komolčala Trump in Janša, ob njiju pa Melanija in Urška. Vsekakor bi to za promocijo Slovenije bilo bistveno manj kakor Dončičeva ali Dragičeva trojka za ne vem katero zmago njunih moštev, če povzamem vsa pretiravanja o promociji Slovenije s strani športnikov, ki je nikakor ne podcenjujem.
Tudi v luči zadnjih islamističnih atentatov po Evropi je pomembno, kako se bosta razumeli Amerika in Evropa. Radikalni islamizem se med drugim hrani iz evropskega sekularizma, ki gre v svoji brezbožnosti in nespoštljivosti do svetega tako daleč, da razvrednoti vse, razen svoje domnevno absolutne svobode. Paradoksno pa islamisti v zadnjem času ne izbirajo sekularističnih templjev (medijskih hiš) za svoje žrtve, ampak katolike, pravoslavce, jude in njihova svetišča ali naključne nedolžne meščane. Po eni strani papež Frančišek kaže veliko spoštljivosti in odprtosti do islamskega sveta, po drugi pa islamisti s hladnim orožjem obglavljajo njegove nič hudega sluteče vernike. Upajmo, da bodo ti mučenci kmalu razglašeni za svetnike!
Ne vem, čemu je treba islamski svet dražiti s karikaturami njegovega preroka ali česarkoli drugega, kar jim je sveto? V čem je ta svoboda tako svobodna, da ne spoštuje območja svetega kateregakoli sočloveka.
Nič drugače ni, ko gre za vprašanje spoštovanje zarodka. Zakaj je bolj svobodno zagovarjati splav kakor pa biti proti njemu? Znanost nedvomno potrjuje, da človeško bitje nastane ob spočetju in da ženske, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov naredile splav, tega ne doživljajo kot odrešitev, ampak kot travmo.
V čem je svoboda drugega prikrajšana, če spoštuje svetost preroka ali Alaha in svetost življenja nerojenih otrok.
V ZDA poteka spopad vrednot, ki podpirajo ali uničujejo življenje
Pri tem nikakor ne gre za tabu teme, saj tudi sekularistični svet ustvarja svoje, ki jih poznamo pod pojmom politične korektnosti. Nova idolatrija svobodomiselnosti, ki ne spoštuje drugega niti bližnjega in njegovih vrednot, postavlja Evropo pred popolnoma nove izzive. Ali se bomo streznili ob nedolžnih žrtvah ali pa naprej izvajali sekularistični totalitarizem, ki po eni strani od znotraj najeda humanistične in krščanske vrednote, od zunaj pa neti agresijo pri tistih, ki jim vse prav pride, da širijo nasilje.
Sovpadanje ameriških volitev in islamističnega terorja ima verjetno globljo notranjo povezavo, kot je tista, ki jo vidimo zgolj na politični površini. Demokrati in republikanci se razlikujejo pri razumevanju svoboščin. Demokrati, ki so bili nekoč zavezniki delavstva, so postali danes zavezniki evropskega sekularizma, ki je močno pognal tudi na ameriških tleh. Trumpovi republikanci so zagovorniki družine, Boga, dela in svobode. Liberalci temu pravijo populizem, demokrate pa uvrščajo med napredne in svobodne. Na tej liniji se vse bolj deli tudi Evropa.
Bolj ko bo Evropa vrednostno razdeljena, šibkejša bo in lažji plen tistih, ki čakajo in si prizadevajo, da bi jo osvojili. Zanje vsak dan bolj dela nataliteta, proti nam pa splavomanija.
Za več kot za Trumpa gre, gre za spopad vrednot, ki podpirajo ali uničujejo življenje. Trump je minljiv, hvala Bogu da je tako. Vrednote pa so trajne in pomembne za kvaliteto slehernega življenja. Evropa je vsak dan dlje od tistega, kar so si zamislili in predstavljali njeni ustanovitelji po drugi svetovni vojni. Amerika je zaradi podobnih kulturnih procesov razdeljena, kot redko kdaj v zgodovini.
Levičarska ideologija nas je enkrat že drago stala
Vse skupaj pa je velik paradoks, da ženskar Trump simbolizira družinske in narodne vrednote, KGB-jev agent Putin pa pravoslavno tradicijo in s tem Boga. Več kot čist politični pragmatizem do obeh s strani majhne države, kot je naša, nima pomena niti smisla. To še posebej velja v povezavi s Kitajsko in islamskim svetom. Preživeli bomo, če bomo taktično in strateško veslali med vsemi temi čermi. Levičarska ideologija nas je že enkrat drago stala, ko smo se med nakovali velesil samouničevali. Če nam zavladajo ljubljanski biciklisti in njihovi botri, bomo na istem.
Na žalost vodilni mediji in njihovi šefi ne razmišljajo v teh koordinatah. Večjo publiciteto dajejodvema protestnikoma pred poljskim veleposlaništvom kakor pa nekaj sto pohodnikom za življenje po ljubljanskih ulicah.
