Z vlado A. Bratušek korakamo v bankrot

Avtor: Stanislav Kovač.

Izjemno velik skok cene zadolževanja slovenske države v prvih dneh po izvolitvi nove vlade Alenke Bratušek je Slovenijo postavil na zemljevid finančno najbolj tveganih držav evrskega območja. Ker so nam finančni trgi poslali jasno sporočilo, da ne zaupajo Bratuškovi, Jankoviću & Co., se odpira pomembno vprašanje, kaj to pomeni za prihodnost naše države.

Slovenija je postala žarišče finančnega tveganja

Graf o ceni zadolževanja slovenske države na tujih trgih kaže, da so se finančni trgi na izvolitev nove vlade odzvali z izjemno veliko nezaupanja, saj je po 20. marcu silovito zrasla premija za tveganje za slovenski dolgoročni državni dolg, in sicer samo v nekaj dneh s pet odstotkov (20. marca) na kar 6,3 odstotka (27. marca), nato je cena zadolževanja nekoliko upadla. Primerjava s ceno zadolževanja pri bolj tveganih obrobnih državah evrskega območja, Španije in Italije, sporoča, da se je po 20. marcu cena zadolževanja pri obeh državah spremenila le minimalno, medtem ko je za Slovenijo poletela v nebo (glej graf Cena zadolževanja Slovenije, Španije in Italije).

Povsem enako informacijo prinaša drugi graf, ki primerja ceno dolgoročnega državnega dolga Slovenije, Malte in Luksemburga. Zadnji sta bili skupaj s Slovenijo državi, ki so ju tuji mediji omenjali kot možni novi Ciper zaradi velikosti njunih bank. Razmerje med vrednostjo bilančne vsote bank in BDP pri Luksemburgu je kar 22, Malti osem, Cipru sedem in Sloveniji le 1,3. Kljub veliko večji bilančni vsoti bank Luksemburga in Malte v primerjavi s Slovenijo cena zadolževanja Luksemburga in Malte po 20. marcu sploh ni zrasla, medtem ko je za Slovenijo eksplodirala (glej graf Cena zadolževanja Slovenije, Malte in Luksemburga).

Oba grafa povsem zanikata prevladujočo razlago v slovenskih dominantnih medijih, da je naša država v zadnjih dveh tednih zgolj žrtev ciprske dolžniške krize – če bi bilo to res, potem bi dolžniški virus ciprske krize precej bolj okužil tudi bolj tvegane Italijo, Španijo, Luksemburg in Malto, vendar jih ni. Kaj se je torej v resnici zgodilo s Slovenijo, da je po 20. marcu čez noč postala v očeh finančnih trgov najbolj tvegana država evrskega območja?

Zaradi nove vlade vlagatelje zgrabila panika

Opisani pojav iz obeh zgoraj omenjenih grafov, kjer se je Slovenija čez noč odcepila od primerljivo tveganih držav, se imenuje proces odcepitve (decoupling). V raziskavi The Pricing of Sovereign Risk and Contagion during the European Sovereign Debt Crisis (marec 2012) sta ga podrobno opisala ekonomista ECB Beirne in Fratzscher, ki ugotavljata tri glavne dejavnike za rast cene državnega zadolževanja po nastopu finančne krize 2008. Po njunem mnenju je prvi pomemben dejavnik poslabšanje makroekonomskih razmer (fundamentals contagion), drugi dejavnik je prenos okužbe iz posamezne države na skupino podobno tveganih držav v regiji (regional contagion), tretji dejavnik dražjega zadolževanja države je nenadna panika med vlagatelji zaradi specifičnih razmer v posamezni državi (pure contagion).

Ekonomista Beirne in Fratzscher za tretji dejavnik dražjega zadolževanja ugotavljata, da ga ni možno razložiti z ekonomskimi razlogi ali regionalnim vplivom bližnjih držav, ampak predvsem s specifičnimi spremembami znotraj posamezne države. In prav to se je zgodilo po izvolitvi vlade Bratuškove: po 20. marcu se v Sloveniji ni spremenil noben makroekonomski kazalnik, prav tako se ni opazneje zvišala cena zadolževanja v zgoraj omenjeni regionalni skupini bolj tveganih držav. Odločilna sprememba se je zgodila zgolj pri nas samih v Sloveniji, to je izvolitev nove vlade Bratuškove, ki so jo finančni trgi prepoznali kot izjemno tvegano in zato tudi močno dvignili premijo za tveganje za slovenski državni dolg.

Finančni trgi ne marajo vlade Bratuškove

Bratuškova je ekonomski program svoje vlade predstavila v govoru v državnem zboru 20. marca, kjer je napovedala konec javnofinančnega varčevanja, preobrat pri sanaciji bank in vnovično oživitev propadlega ekonomskega modela nacionalnega interesa.

Podatki iz grafa o ceni zadolževanja Slovenije lepo kažejo kronologijo tako imenovane panične okužbe (pure contagion) Slovenije. Takoj po izvolitvi nove vlade so finančni trgi s paničnim dvigom premije za tveganje Bratuškovi, Jankoviću & Co. sporočili, da ne zaupajo novi vladni ekonomski politiki antivarčevanja, zavračanja sanacije bank s slabo banko, zapiranja pred tujim kapitalom in ohranjanja bankrotiranega modela nacionalnega interesa (glej graf Cena zadolževanja Slovenije).

Omenjeni graf tudi kaže, da se je cena našega zadolževanja umirila šele 28. marca, ko je Bratuškova v paniki čez noč obrnila ploščo in za medije dejala – pozor! -, »da bo vlada nadaljevala z dobrimi ukrepi prejšnje vlade – s sanacijo bančnega sektorja, upravljanjem državnega premoženja na enem mestu in konsolidacijo javnih financ« (STA, 28. marca 2013). Šele ko je Bratuškova začela nenadoma na vse pretege hvaliti ekonomsko politiko Janševe vlade in skupaj s finančnim ministrom Čuferjem zagotavljati, da bo v celoti izveden projekt slabe banke, se je panika na slovenskem trgu državnih obveznic nekoliko umirila.

Ko Bratuškova & Co. preidejo od besed k dejanjem

Paničen odziv finančnih trgov v prvih dneh po imenovanju vlade Bratuškove je jasno pokazal, kaj se zgodi, ko so Bratuškova, Janković & Co. prešli od svojih opozicijskih besed k dejanjem na oblasti. Bratuškova je bila namreč kot opozicijska političarka PS medijsko najglasnejša kritičarka ekonomske politike Janševe vlade, ki jo je v prvi vrsti vodil finančni minister Šušteršič. Spomnimo, da so Bratuškova, Janković & Co. v opoziciji na vsakem koraku minirali Šušteršičevo fiskalno konsolidacijo in zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja, silovito nasprotovali sanaciji bank s slabo banko in ustanovitvi SDH, ki bi s privatizacijo in odprtju tujemu kapitalu prinesel konec bankrotiranega modela nacionalnega interesa. Bratuškova in Jankovićeva PS sta ob pomoči glasov iz Lukšičeve SD zoper slabo banko in SDH celo vložili referendum.

S svojim miniranjem ekonomske politike Janševe vlade so se Bratuškova, Janković & Co. nenehno sklicevali na tako imenovano domačo resno in ugledno ekonomsko stroko, ki je ob enoumni podpori dominantnih medijev napadala ekonomsko politiko ministra Šušteršiča, predvsem projekt slabe banke. Gre za medijsko izpostavljene ekonomiste in večinoma branilce nacionalnega interesa Jožeta Mencingerja, Maksa Tajnikarja, Bogomirja Kovača, Dušana Mramorja, Mitjo Gasparija, Franja Štiblerja, Ivana Ribnikarja, Veljka Boleta, Franca Križaniča in drugo »resno« in »ugledno« stroko po Bratuškovi. No, danes so nekateri od naštetih »resnih« in »uglednih« ekonomistov že neresno in neugledno spremenili stališče do slabe banke in skupaj z Bratuškovo podpirajo slabo banko. Dominantni mediji pa jim skupaj z Bratuškovo, kakopak, znova ploskajo.

Pod Bratuškovo smo postali banana država

Analiza dogodkov po imenovanju nove vlade Bratuškove prinaša Sloveniji več pomembnih sporočil. Prvič, eksplozivna rast cene zadolževanja Slovenije je v prvi vrsti posledica izvolitve nove vlade Bratuškove, ki so jo finančni trgi prepoznali kot izjemno tvegano in zato tudi močno dvignili premijo za tveganje za slovenski državni dolg.

Drugič, premierka je zaupanja nevredna političarka, ki čez noč oportunistično spreminja stališča do ekonomske politike glede na dane okoliščine in ne razume glavnih vzrokov slovenske gospodarske krize in zato tudi ni zmožna ponuditi ustreznega zdravila za zdravljenje naše ekonomske bolezni, to je zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja, slaba banka in takojšne odprtje močno prezadolženega in podkapitaliziranega gospodarstva tujemu kapitalu.

In tretjič, pod vlado Bratuškove je Slovenija dobila pečat neverodostojne, banana države, saj finančni trgi ne morejo vedeti, kdaj bo premierka spet na glavo postavila svoja stališča do ekonomske politike, se začela znova sklicevati na »resno« stroko in prelomila dano besedo kupcem državnih obveznic, ki naši državi posojajo milijarde evrov.

Z vlado Bratuškove korakamo v bankrot

Konec januarja sem v kolumuni Projektna koalicija Alenke Bratušek je prevara napovedal, da s koalicijo pod vodstvom PS v resnici drvimo pod okrilje trojke. Čakati smo morali samo dva meseca, da se je uresničila moja napoved: z vlado Alenke Bratušek zares korakamo v bankrot!

Vir: Finance