Vrnitev na drahmo?

Vse od razpada Sovjetske zveze so se banke usposabljale pri uvajanju novih valut, od estonske krone, latvijskega latsa, kazahtanske tenge, do naposled največjega posla – uvajanja evra. Vrnitev drahme na finančno prizorišče banke obravnavajo vse od leta 2009, ko je v Grčiji izbruhnila finančna kriza, razlaga Hartmut Grossman iz svetovalnega podjetja ICS Risk Advisors, ki dela za banke na Wall Streetu. Mnoga podjetja, ne samo evropska, že dlje časa proučujejo možnost o izstopu Grčije iz evrskega območja, pravi Grossman. Grki sicer v večini želijo ostati v evrskem območju, vendar so mnogi na nedavnih parlamentarnih volitvah dali glas strankam, ki nasprotujejo strogim varčevalnim ukrepom v zameno za finančno pomoč EU-a. Medtem ko prvaki strank mukotrpno poskušajo sestaviti vlado, so glasne govorice o novih volitvah ter izstopu Grčije iz evro cone.

Izstop Grčije iz evrskega območja bi sprožil bankam vrsto zakonskih in praktičnih problemov. Problem bankam evrskega območja bi bila gotovina, ki bi jo morala imeti za posameznike ali podjetja, ki poslujejo z Grčijo. Nadaljnja težava bi bila v uporabi tečajne stopnje, ki bi bila odvisna od zakonov, ki bi jih Atene sprejele za trgovanje z drahmo. Če bi Grčija na primer uvedla tečajno stopnjo 1:1 za evro, bi to lahko tujim bankam ustvarilo velike izgube, ker se tak tečaj na trgu najverjetneje ne bi ohranil. Drahma bi hitro izgubila vrednost zaradi težkega stanja v grškem gospodarstvu, kar bi vsem posojilodajalcem povzročalo probleme pri vračilu njihovega denarja. Banke so preučile vrsto opcij, da bi se zaščitile, vendar je pred njimi še veliko odprtih vprašanj.

Foto: www.agni.gr