Vrnitev izvirnih vrednot (1. del)

Morda bi bilo pričujoči članek primerneje nasloviti z ‘vračanjem izvirnih vrednot’ (kot nekaj, kar naj bi se zgodilo), in ne eshatološko, ali kot nekaj, kar je ‘že uresničeno v prihodnosti’, a to ne spremeni bistvenega, in sicer osvetlitev razlogov za ‘spreminjanje’ tistega, kar ogroža in najeda izvirne vrednote zahodne civilizacije.  

Pomen etike in vrednot  

Uvodoma najprej nekaj stavkov o etiki in vrednotah.  

Etika je nauk o nravnosti ali veja filozofije, ki se ukvarja z moralnimi vprašanji (kaj je in kaj ni moralno) in s tem vzpostavlja moralni sistem, ki naj bi se uporabil na individualni ter družbeni ravni. Bistvo etike je vzpostavitev moralnih in drugih vrednot. Posplošeno povedano so vrednote moralna in druga življenjska vodila, ki usmerjajo človekov odnos z zunanjim svetom in do sveta, kot tudi vplivajo na njegove cilje, odločitve in ravnanje v konkretnem življenju. Temeljni smisel vrednot je predvsem človekova sposobnost razlikovanja med dobrim in slabim, med pravim in napačnim ravnanjem. Čeprav so vrednote pogojene s posameznim družbenim okoljem, je zanje značilno, da so splošno priznane. Ker gre pri etiki in vrednotah za dva povezana ali neločljiva pojma, ju lahko združimo v pojem etične vrednote (v nadaljevanju: vrednote).  

Zgodovina in razvoj vrednot od antične Grčije do francoske revolucije 

V zgodovini človeštva so vrednote vedno obstajale, a so se tekom časa tudi spreminjale. K temu so pripomogle predvsem filozofske smeri, ki so jih razvili posamezni filozofi. Prav zato tudi krajši pregled razvoja vrednot skozi čas.  

Če začnem z antično Grčijo, so začetki vrednot povezani s Sokratom, Platonom in Aristotelom. Predvsem Sokrat velja za očeta zahodne filozofije in je najpomembnejši moralni filozof tedanjega časa, medtem ko je bil Platon tisti, ki je vrednotam dal ‘ime in konkretno podobo’ oziroma vzpostavil vrednoto poguma, zmernosti, pravičnosti in modrosti.  

Ob nastopu krščanstva so prišle v ospredje krščanske vrednote. Poleg drugih krščanskih mislecev sta k razvoju omenjenih vrednot najpomembneje prispevala Avguštin iz Hipona (rimski filozof in cerkveni učitelj), v srednjem veku pa Tomaž Akvinski (italijanski filozof, cerkveni učitelj in najpomembnejši predstavnik sholastike): Avguštin je znan po svoji doslednosti v krščanski misli in trditvi, da so preteklost, sedanjost in prihodnost povezani ter stalno navzoči, kot tudi po tem, da je ‘Platonovim vrednotam’ (pogumu, zmernosti, pravičnosti in modrosti) dodal tri glavne krščanske vrednote – vero, upanje in ljubezen; Tomaž Akvinski pa je črpal iz del mnogih mislecev in je imel velik smisel za sintezo, s katero je hotel pokazati, da sta razum in filozofsko raziskovanje združljiva s krščansko vero. V času Tomaža Akvinskega se značilne krščanske vrednote (kot so npr. ljubezen, sloga, odpuščanje, mir in dobrodelnost) niso le ohranile, ampak so dobile še dodaten pomen in veljavo. Obenem je to bilo tudi obdobje, ko je krščanstvo doseglo razcvet tudi na drugih področjih, še posebej v umetnosti. Najlepša umetniška dela so namreč nastala prav v srednjem veku ali v obdobju renesanse: Leonardo da Vinci, Michelangelo in Sandro Botticelli, so le nekatera imena umetnikov, ki so zaznamovala tedanji čas.  

Če so se do 16. stoletja z vrednotami ukvarjali večinoma krščanski filozofi, pa so v tem stoletju prišle na površje vrednote, ki so jih razvili razsvetljenski filozofi. Če omenim le nakatere, so na razvoj takratnih vrednot vplivali francoski filozof in utemeljitelj dualizma René Descartes, nizozemski filozof in utemeljitelj panteizma Baruch (Benedict) Spinoza, francoski filozof in razsvetljenski mislec Jean-Jacques Rousseau ter nemški filozof in utemeljitelj ‘racionalne etike’ Immanuel Kant. Čeprav je bilo tolmačenje etike s strani omenjenih filozofov odvisno od filozofske smeri, ki so ji pripadali, so se vsi precej odmaknili od antičnih in krščanskih vrednot ter vplivali na nastanek tako imenovanih laičnih ali posvetnih vrednot. Že pri primerjavi Sokratovega izreka “Vem, da nič ne vem” in Descartesove izjave “Mislim, zato sem (cogito, ergo sum)” je prepoznaven precejšen razkorak med antičnim in razsvetljenskim pojmovanjem etike in z njo povezanih vrednot. Na vrednote v času razsvetljenstva je še posebej vplival ameriški pisatelj in filozof ter avtor Deklaracije o neodvisnosti (1776) Thomas Jefferson, ki je človekove pravice – vključno s svobodo misli, govora in vere – opredelila kot vrednoto in bila navdih oziroma vodilo razsvetljenskim mislecem v 17. in 18. stoletju. Med pomembnejšimi filozofi tedanjega časa je bil tudi nemški filozof in utemeljitelj nemškega objektivnega idealizma Georg W. F. Hegel. Omenjeni je pomemben predvsem zato, ker je v svoji knjigi Fenomenologija duha razvil teorijo dialektičnega ali nenehnega razvoja duha v naravi in družbi ter vplival na razvoj filozofije od renesanse do današnjih dni.  

Pomemben mejnik razsvetljenske misli predstavlja prva francoska revolucija in sprejem Deklaracije o pravicah človeka in državljana, ki je definirala svobodo (liberté), enakost (égalité) in bratstvo (fraternité) kot vrednote, ki naj bi veljale za vse ljudi. Francoska revolucija predstavlja prelomnico tako v francoski kot v evropski zgodovini tudi zato, ker je prinesla zaton monarhij in uveljavitev sekularizma, demokracije ter nacionalizma. Francoska revolucija pa predstavlja pomemben mejnik tudi zaradi nečesa drugega. Prinesla je namreč delitev francoske družbe na politično ‘desnico’ (žirondince) in politično ‘levico’ (jakobince) ter posledično tudi delitev vrednot na tako imenovane desne in leve vrednote. Omenjene vrednote so dobile še izrazitejšo podobo v času meščanskih ali nacionalnih revolucij, ki so se zgodile na evropski celini leta 1848 (znane tudi kot “pomlad narodov”) in do katerih je prišlo predvsem zaradi zahtev meščanstva po političnih pravicah. Poleg oblikovanja nacionalnih programov v številnih narodih je takrat prišlo tudi do oblikovanja novih vrednot: nov pomen so dobile predvsem vrednota domoljubja in vrednote, ki izhajajo iz človekovih pravic (pravica posameznika do življenja, svobode in do lastnine). 



1 komentar

Comments are closed.