Po bančni kataklizmi, ki jo je v slovensko gospodarstvo prinesla razgrnitev stresnih testov decembra lani, sta konec prejšnjega tedna tudi največji slovenski banki objavili poslovne rezultate, ki so bili v lanskem letu malodane katastrofalni. A zelo slabi rezultati pravzaprav niso bili nikakršno presenečenje, ker so bili močno pričakovani. Pandorina skrinjica, ki se je odprla z objavo stresnih testov, je pač “zahtevala” svoj davek. Tuje seciranje po slovenskem bančnem sistemu je razkrilo dokaj verodostojno sliko stanja slovenskega bančništva.
2013: leto bančne kataklizme
In kaj je to pomenilo za rezultate poslovanja v lanskem letu? NLB in NKBM, največji slovenski banki, sta lani zabeležili rekordno izgubo. Začnimo z Novo ljubljansko banko: minus v poslovanju je bil za leto 2013 v višini 1,5 milijarde evrov. Da nekoliko bolje uokvirimo: gre za znesek, ki je enak lanskemu državnemu javnemu primanjkljaju (če ne upoštevamo dokapitalizacije bank) in ki presega 4 odstotke BDP. Prejšnja leta so bila že sama po sebi katastrofalna, a izgube so bile, če se tako sploh lahko izrazimo, “malenkostne” v primerjavi z lanskimi: leto 2012 je NLB sklenila s 305 milijoni evrov minusa. Poslovanje v letu 2013 je bilo tako petkrat slabše od tistega že itak slabega v letu 2012. Podobno se dogaja tudi v Mariboru: NKBM je lansko leto prav tako sklenila z rekordno izgubo v višini skoraj 650 milijonov evrov. V letu 2012 je bilo poslovanje negativno v višini 200 milijonov evrov: lansko čiščenje v bankah je tako prineslo trikrat večjo izgubo kot poslovanje 2012. Ni čudno niti, da je v obeh primerih razlog za tako velik minus isti: najbolj negativna postavka so seveda slabitve. V primeru NLB je bilo slabitev in rezervacij v lanskem letu za 1,23 milijarde evrov, pri NKBM pa so knjižili za 673 milijonov evrov slabitev in rezervacij. Seveda, vse to je v prvi vrsti povezano z ukrepi v sklopu stresnih testov in kriznega upravljanja bank. V NLB so zapisali, da je tako velik znesek oslabitev in rezervacij treba pripisati slabšanju kakovosti posojilnega portfelja.
2,8 milijarde tegob za davkoplačevalce
O tem, kako velike so slabitve posojilnega portfelja največjih slovenskih bank (poleg NLB in NKBM še Abanka), pa nam veliko povedo tudi številke in podatki, ki so jih javnosti predstavili v slabi banki, organu, ki upravlja slabe bančne terjatve. Znano je namreč, da je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB oziroma slaba banka) z državno garancijo odkupila slabe kredite treh omenjenih bank v ocenjeni vrednosti 1,6 milijarde evrov. Ocena teh terjatev v poslovnih bilancah bank pred stresnimi testi pa je znašala kar 4,4 milijarde evrov (!). Poskušajmo biti čim bolj jasni: krediti, ki so bili ob podelitvi vredni 4,4 milijarde evrov, so danes zaradi plačniške nesposobnosti komitentov in njihovega slabega poslovanja vredni samo še 1,6 milijarde evrov. Njihova sedanja vrednost je torej samo približno 30 odstotkov prvotne vrednosti. Izgube je bilo za 2,8 milijarde evrov: in ta izguba bo seveda bremenila davkoplačevalce.
Odgovor na vprašanje, kdo je za to kriv, je bil že večkrat jasno izpostavljen in ga bomo samo na kratko povzeli: banke so po političnih in prijateljskih zvezah dajale kredite (tudi v deset ali stomilijonskih zneskih), ne da bi za to dobile zadostna zagotovila s strani posojilojemalca, da je plačniško sposoben vzdrževati tolikšna dolžniška bremena. Banke (očitno) niso niti same preverile poslovanja posameznih komitentov: krediti so se takrat pač podeljevali. Na to je vplivalo konjunkturno obdobje optimizma do leta 2008 in (ne) pisana pravila o političnih kreditih.
800 milijonov tegob za slovenska podjetja
Da so s temi krediti in s svojimi podjetji kot svinja z mehom ravnali tudi menedžerji, ni potrebno prav posebej poudarjati. A tudi v tem primeru je slika stanja najbolj zgovorna, če jo ponazorimo s številkami. Menedžerji so v mnogih primerih bančne kredite uporabili za to, da bi (dobesedno) brez ficka v žepu naskočili gospodarskega velikana, ki so ga kot direktorji upravljali. In politika se je delala, kot da tega ne vidi. Denar so po skrivalnicah ali drugih stranpoteh kanalizirali, ga v številnih primerih puščali na skrivnih računih v tujini, z njim opravljali finančne operacije brez repa in glave v svetem prepričanju, da so nedotakljivi in nezmotljivi. Pomanjšana verzija Volka z Wall streeta. Pravila in zakoni seveda (zanje) niso obstajali: pravzaprav, obstajali so že, a so jih oni veselo kršili. Pri vampirskem izčrpavanju podjetij in zapravljanju bančnega denarja so, tehnično gledano, najpogosteje zagrešili kaznivo dejanje “zlorabe položaja ali zaupanja”, ki se sicer lahko izvaja na več načinov, a ima to skupno lastnost, da finančno opustoši podjetje. Slamnate družbe (posebej v tujini in v davčnih oazah) so zelo pogosto sredstvo za prenašanje kapitala iz države ali za fiktivno prevzemanje drugih družb. Podobno vlogo imajo by-pass podjetja, ki jih lahko upravljajo prav tako slamnati lastniki: na by pass podjetja se navadno prenašajo zdrave dejavnosti, medtem ko matično podjetje tone v dolgovih. Izčrpavanje podjetij se udejanja tudi v (netransparentnih) svetovalnih pogodbah, preplačanih dnevnicah in potnih in drugačnih stroških ter seveda “s pomočjo” ponarejenih listin. Številke, ki jih je zabeležila slovenska Generalna policijska uprava (GPU) v zadnjih letih, so zastrašujoče. Od leta 2009 do lani je GPU obravnavala 1.302 primera “zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti”. Skupna škoda za podjetja, žrtve finančnih mahinacij, je bila v tem obdobju skoraj 800 milijonov evrov (2,2 odstotka slovenskega BDP): leta 2010 je bilo škode za 255 milijonov, leta 2012 za 276 milijonov evrov. Da je slika še bolj popolna, lahko pogledamo še na statistični podatek o postopkih proti nekdanjim menedžerjem. Za primer vzemimo najbolj znana gradbena tajkuna: Hilda Tovšak je tako ob 4 že izrečenih obsodbah vpletena v še 17 zadev na različnih stopnjah. Zidar ima ob obsodbi v zadevi Čista lopata s pravno državo odprte račune še v 12 postopkih.
A se še kdo čudi negativnim številkam v bančnih bilancah in v njihovih kreditnih portfeljih?
Pripis uredništva: V sodelovanju med tednikom Novi glas in Časnikom, objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.
Foto: Novi glas