Vidovdan

Srbska in Bolgarska pravoslavna Cerkev praznujeta 28. junija (15. junija po juljanskem koledarju) Vidovdan. V Srbiji je prazniku dal poseben pomen poraz srbske vojske leta 1389 v Bitki na Kosovem polju. V bitki padeta obe vojskovodji Car Lazar (Lazar Hrebeljanović) in Sultan Murat, ki ga je umoril Miloš Obilić.

Na ta dan se  po ljudskem in cerkvenem izročilu Srbi spominjajo svojih padlih vojakov.  Še posebej se spominjajo  padlega Carja Lazarja, ki je tudi svetnik in mučenec Srbske pravoslavne cerkve.

Kmetje v Srbiji na vidovdan ocenjujejo kakšna bo letina. Če je  nebo brez oblakov naj bi bila letina slaba.

Poleg poraza na Kosovem polju so se na ta dan zgodili še drugi dogodki pomembni za Srbijo, posredno pa tudi za Slovenijo.  V večini primerov je bil zaradi simbolike datum izbran namerno:

1914 – Član sbske teroristične organizacije Mlada Bosna Gavrilo Princip je v Sarajevu izvedel atentat na prestolonaslednika Franca Ferdinanda, kar je bil povod za prvo svetovno vojno.

1921 – sprejeta je bila prva ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (vidovdanska ustava).

Z Vidovdanom pa je povezan tudi vzpon in padec Slobodana Miloševića:

1989 – Na praznovanju 600-letnice kosovske bitke, se je Milošević promoviral kot najmočnejši politik razpadajoče SFRJ. Znamenit citat iz njegovega govora je: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.“

2001 – Po dobrem desetletju na oblasti je bil  Milošević na Vidovdan odpeljan v Haag na sojenje pred haaškim sodiščem za vojne zločine.