Odpoklicani slovenski veleposlanik v Avstraliji Milan Balažic je po vrnitvi v Slovenijo nemudoma sklical novinarsko konferenco in predstavil ozadje njegovega odpoklica
“Bi se bil pripravljen dobiti z razvpito persono v Avstraliji, ki bi bila pripravljena Sloveniji podariti zemljo, pod katero je nafta?“
S tem vprašanjem se je na avstralskega veleposlanika Milana Balažica junija lani obrnil Igor Lukšič, takrat predsednik koalicijskih Socialnih demokratov in pobudnik zaupne diplomacije. Šlo je za srečanje z razvpitim Nicholasom Omanom, trgovcem z orožjem v času slovenskega osamosvajanja, sicer pa je v Avstraliji vpisan v register pedofilov oziroma je prestal petletno zaporno kazen zaradi obsodbe zaradi kaznivega dejanja pedofilije.
Zgodba ima že dolg rep
S tem elektronskim sporočilom se je začel odvijati zanimiv klobčič zakulisnega dogajanja, ki je na koncu Balažica stalo položaja na mestu veleposlanika. Naposled je bil sredi junija letos Milan Balažic kaznovan in odpoklican, ker se je na sprejemu, ki ga je organiziralo slovensko veleposlaništvo na odprtju konzulata v Melbournu, marca letos pojavil razvpiti Nicholas Oman. Fotografija je prišla v slovenske medije, toda ozadje tega obiska se je začelo po Balažicevi pripovedi bistveno prej. V zgodbo, ki jo je opisal na današnji novinarski konferenci, je bil vpleten celoten državni vrh, ki je bil pripravljen sprejeti Omanovo darilo Sloveniji – zemljišče, bogato z nafto, vredno dobri dve milijardi evrov.
“Ena največjih politizacij slovenske diplomacije”
Ukaz o odpoklicu Balažica je naposled podpisal predsednik republike Borut Pahor, in sicer po sklepu vlade, ki je odpoklic na predlog zunanjega ministra Karla Erjavca podprla 22. maja. “Moj odpoklic predstavlja eno največjih politizacij slovenske diplomacije v zgodovini samostojne Slovenije,” je začel predstavo svoje resnice Balažic. Prst je uperil v štiri glavne protagoniste pogroma nad njim, in sicer zunanjega ministra Karla Erjavca, predsednika Boruta Pahorja, premierko Alenko Bratušek in Igorja Lukšiča, ki je kot pobudnik zaupne diplomatske dejavnosti tudi koordiniral stike med Balažicem in Omanom, vladni vrh pa je bil s tem seznanjen. “Odpoklican sem bil namreč zato, ker sem dosledno izvajal vladna navodila, in ne ker jih ne bi. Kot diplomat sem postal žrtev politike zato, ker sem sledil navodilom nadrejenih, ki niso sposobni sprejemati odgovornosti za svoja dejanja,” pravi Balažic.
Več lahko preberete v Večeru.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
