Svečana akademija ob 30. jubileju Narodnega doma Maribor
Ne slavimo jubilejev, smo zapisali v enem od sloganov, s katerimi smo zaznamovali svoje jubilejno leto. Drži! Leto 2022 namreč v Narodnem domu Maribor mineva v ustvarjalnem in delovnem vzdušju, zaznamovano z odlično obiskanimi in odmevnimi prireditvami, med katerimi smo še več pozornosti posvetili takšnim, ki so dvigale utrip v mestu ter njegove ulice in trge spreminjale v oder. Seveda smo se trem desetletjem, ki se prelivajo v zgodovino, poklonili tudi s slovesnostjo. 13. oktobra je v Dvorani generala Maistra potekala svečana akademija ob 30-letnici Narodnega doma Maribor, a tudi tu sta imeli glavno besedo umetnost in ustvarjalnost.
Na slovesnosti so predstavili knjigo in si premierno ogledali dokumentarni film
Večer je namreč zaznamoval izid monografije Mesto, dom, vrata. Narodni dom Maribor – 30 let, v kateri je urednica dr. Karolina Babič zajela pretekle in aktualne kreativne impulze, s katerimi v Narodnem domu Maribor že tri desetletja ustvarjamo in razvijamo kulturno krajino mesta, regije in države. Med avtorji prispevkov najdemo tako opazovalce kot soustvarjalce naše tridesetletne poti: Toneta Partljiča, Jernejo Ferlež, Karmen Salmič Kovačič, Bojana Sedmaka, Marka Koširja, Boštjana Narata, Natašo Kramberger … Kratke spomine in misli ob jubileju pa so prispevali Svetlana Makarovič, Mitja Rotovnik, Radovan Vlatković, Primož Premzl, Karmina Šilec in številni drugi.
Osrednji del prireditve je bil namenjen premieri dokumentarnega filma Za vsakega nekaj scenarista in režiserja Bojana Labovića, ki je v koprodukciji Narodnega doma Maribor in Televizije Slovenija nastal prav ob jubileju, ponuja pa izrazito avtorski pogled na tridesetletno delovanje Narodnega doma Maribor in kulturno klimo v mestu. Avtor ga opisal tako:
»Dokumentarni film ni razpravljanje z uporabo večnih vprašanj o tem, kaj in kakšna je oziroma bi morala biti prisotnost Narodnega doma Maribor in Festivala Lent. Navajeni različnih stališč, ki pa praviloma ne dajejo odgovora, si avtorji filma tudi ne prizadevajo iskati končne analitične resnice o poslanstvu nečesa, kar obstaja v mestu že trideset let in kar bi vsak naredil po svoje, čeprav mnogokrat še sam ne ve, kako. Prav tako se film ne dotika številk, seznamov in ostale obilice podatkov, ki sicer veliko govorijo, povedo pa malo o občutkih, tako osebnih kot tudi skupnih. Pravzaprav govori o čudežu dolgotrajnega obstoja nečesa, kar je podvrženo nenehnemu preizpraševanju, kaj mesto potrebuje in kaj ne. Ta večna bipolarnost med šansonom in popevko, opero in lunaparkom, odrom in igriščem, ki v mestu trči na visoko in profano ter s tem spregleda karakter bistva, njegovo razpršenost po različnih delih mesta in njegovimi identitetami. Kot pove eden izmed protagonistov filma Milan Latin Muso: ’Saj za vsakega nekaj ni nujno vedno slabo.’ In kot mu pritrdi drugi protagonist Jure Ivanušič, ko ugotavlja, da se mariborska duša giblje od delavca do intelektualca in od kmeta do meščana.«
Film smo širši javnosti predstavili na dveh odprtih (prost vstop) projekcijah v Dvorani generala Maistra v Narodnem domu. Prva je bila v soboto, 15. oktobra, ob 19. uri, v nedeljo, 19. oktobra, pa je sledila matineja ob 11. uri. V okviru svojih sporedov bo film predvajala tudi Televizija Slovenija.
Narodnem dom Maribor je drugi največji kulturno-prireditveni prostor v državi
Narodni dom Maribor je za Cankarjevim domom drugi največji kulturno-prireditveni center v državi, katerega poslanstvo je zadovoljevanje potreb po kakovostnih in raznolikih kulturnih programih, namenjenih najširšemu občinstvu. V treh desetletjih si je prireditve Narodnega doma Maribor ogledalo že več kot 14 milijonov gledalcev.
V Narodnem domu Maribor že tri desetletja ustvarjajo Festival Lent, največji slovenski multikulturni festival. Odlikuje ga izvirna in prepoznavna festivalska formula, ki ne ponavlja vzorcev komercialno usmerjenih festivalov, namenjenih ozkemu krogu obiskovalcev, temveč načrtno stavi na širino, odprtost in vključevanje. Festival Lent je tako festival, ki s svojim mnogoplastnim prepletanjem kulture, umetnosti, glasbe, gledališča, kulinarike in druženja uspešno nagovarja najširši krog obiskovalcev. Je festival vseh generacij, ki družinam ponudi (pre)potrebne priložnosti za kvalitetno skupno preživljanje časa, domačim in tujim obiskovalcem Maribora omogoči, da ga spoznajo kot živahno, kulturno in odprto mesto, Mariborčanom pa, da odkrivajo in uživajo v njegovih skritih, pogosto tudi pozabljenih kotičkih, ki jih prav Festival Lent s svojimi dogodki obuja v novo življenje. Pod okriljem Festivala Lent poteka tudi mednarodni CIOFF festival Folkart, eden najpomembnejših in najbolj cenjenih folklornih festivalov na svetu.
Od gostovanj vrhunskih mednarodnih umetnikov do kulturnega izobraževanja otrok
S prirejanjem gostovanj vrhunskih svetovnih simfoničnih in komornih orkestrov ter solistov v okviru Orkestrskega in Komornega cikla ter Festivala Maribor, v okviru katerih so v mestu pozdravili velikane, kot so Kiril Petrenko, Valerij Gergiev, Hilary Hahn, Miša Majski, Julian Rachlin in Paavo Järvi, letos pa smo med drugim privabili violinista Gidona Kremerja in njegov orkester Kremerata Baltica, violinista Christiana Tetzlaffa, violončelistko Natalie Clein, pianista Aleksandra Melnikova ter Komorni orkester iz Basla z dirigentom Heinzem Holligerjem, Narodni dom Maribor uspešno skrbi, da drugo največje mesto v državi drži korak z največjimi glasbenimi središči. Ob tem z organizacijo kreativnih, inovativnih in izzivalnih glasbenih projektov skrbi za razvoj in spremljanje sodobne glasbene ustvarjalnosti, s koncerti popularne glasbe pa zagotavlja glasbeno ponudbo za vse okuse in najširši krog poslušalcev.
S kulturnim izobraževanjem otrok in mladine na glasbenem, plesnem, gledališkem in likovnem področju v okviru Mladinskega cikla, Kulturnega dnevnika, otroškega gledališkega abonmaja Kekec, družinskega festivala Art kamp, predstav v sklopu otroškega programa med Festivalom Lent ter prireditev v sklopu festivala Vilinsko mesto mariborskim otrokom omogoča prvi stik s kulturo, priložnost za preizkušanje in raziskovanje umetniških procesov ter pogled v zaodrja in zakulisja kulturnih institucij. Prireditve za otroke in mladino Narodnega doma Maribor vsako leto obišče skoraj šestdeset tisoč predšolskih otrok, osnovnošolcev in srednješolcev.
Širok spekter prireditev
S ciklom Jazz v Narodnem domu in festivalom JazzLent kot edini prireditelj v mestu kontinuirano prirejajo koncerte džezovske glasbe ter ljubiteljem te zvrsti z gostovanji poznavalsko izbranih tujih zasedb omogočajo stik s svetovnimi džezovskimi tokovi, domačim ustvarjalcem pa razvoj in preboj.
Pomembno nišo zapolnjujejo tudi na področju odrskih umetnosti. S prvim slovenskim abonmajskim ciklom, namenjenim izključno komediji, so skozi desetletja ustvarili pomembno platformo za razvoj in razcvet tega v institucionalnih gledališčih pogosto slabo zastopanega žanra. Narodni dom Maribor je bil tudi med prvimi, ki je svoje avditorije odprl stand up komediji, ob tem pa z lastno produkcijo predstav, organizacijo gostovanj slovenskih in tujih gledališč ter s koprodukcijskimi sodelovanji aktivno deluje tudi na področju sodobnih odrskih umetnosti.
Z zagotavljanjem pogojev za delovanje nevladnih organizacij in ustvarjalcev v Vetrinjskem dvoru in vseh objektih kulturne infrastrukture, s katero upravlja, zavod ustvarja stičišča ustvarjalnosti in povezovanja na področju kreativnih industrij. S tem pomembno pripomore k razvoju sodobnih kulturnih in umetniških pristopov, pa tudi k uspešnemu delovanju in povezovanju društev, zavodov ter samostojnih umetnikov in kulturnih ustvarjalcev. Z njimi ter zanje gradi široko in trdno mrežo – laboratorij ustvarjalnosti in platformo za razvoj kreativnega sektorja.
Fotografski razstavi in razstava risb za predokus
Že pred akademijo pa so trideset let Narodnega doma Maribor in trideseti Festival Lent zaznamovali z dvema fotografskima razstavama na prostem, tretja pa je razstava priznanega slovenskega striparja Gašperja Krajnca Narodni dom Maribor – središče kulturnega dogajanja od 1899. Ilustracije, nastale prav za to priložnost, so izrisale zgodovino stavbe in osvetlile dogajanje v njej od leta 1899, ko je bil Narodni dom v Mariboru prvič združevalec slovenskega kulturnega življenja do danes, ko je sedež Kulturno-prireditvenega centra Narodni dom Maribor in središče kulturnega vrveža v mestu.
Gašper Krajnc je trenutke v zgodovini stavbe in zavoda upodobil na podlagi arhivskega gradiva Narodnega doma Maribor in Pokrajinskega arhiva Maribor, kateremu je vdihnil življenje. Na razstavi so upodobljene tudi skrivnosti Narodnega doma: spomenica iz tulca nad »turnom«, knjiga, ki je bila rešena pred sežigom in spominska plošča v avli, na kateri je zapis na obeh straneh.
Vir za članek je sporočilo predstavnice Narodnega doma Maribor za stike z javnostjo.
