Septembra letos so v Ženevi na sestanku vodilnih fizikov iz osmih držav zagnali raziskovalni projekt s katerim želijo razrešiti eno največjih ugank vidnega vesolja. Želijo namreč ugotoviti zakaj je ostalo tako malo antimaterije za katero se verjame, da je bila prisotna v Velikem poku pred 13,7 milijardami let in je potem skoraj izginila. Guido Tonelli, tiskovni predstavnik švicarskega CERN-a, je letos dejal, da bomo po 20-tih letih priprav in dela vedeli odgovor do letošnjega Božiča. Zakaj pravzaprav gre?
CERN je vse svoje raziskovalne in tehnološke napore usmeril v potrditev ali ovržbo t.i. hipotetičnega Božjega delca ali t.i. Higgsovega bozona. Delec se imenuje po Peteru Higgsu z Univerze v Edinburgu, čeprav je teorijo o tem delcu objavilo šest fizikov. Tako imenovani Higgsov mehanizem je po teoriji medij, ki obstaja povsod v vesolju. Zahvaljujoč njemu delci dobivajo maso, brez katere ne bi bilo ne atomov, ne življenja v obliki, kot ga poznamo. Higgs je poudaril, da ta mehanizem zahteva obstoj nevidnega delca, bozona, ki je neločljiv sestavni del Higgsovega mehanizma. In kaj se sedaj dogaja v CERN-u? V torek so organizirali seminar na katerem so znanstveniki uro in pol predstavljali rezultate svojih raziskovanj. Glavni zaključki s seminarja so, da še vedno ni zagotovila o obstoju Higgsovega bozona. Če obstaja, pa ima najverjetneje maso med 116 in 130 GeV po raziskavah ATLAS-a oziroma med 115 in 127 GeV po raziskavah CMS-a. Torej, čeprav so zabeležena določena odstopanja, v CERN-u še vedno ne razpolagajo z zadostno količino podatkov, da bi lahko z gotovostjo potrdili ali ovrgli obstoj Higgsovega bozona, za kar pa bodo potrebna nadaljnja raziskovanja, ki bodo potekala naslednje leto.
Foto: Symmetry