Na 15. Pučnikovemu večeru, ki sta ga pripravila Inštitut Jožeta Pučnika in bruseljski Center Wilfrieda Martensa za evropske študije, so se Alenka Jeraj, Aleš Hojs in dr. Žiga Turk z Bernardom Brščičem pogovarjali o prihodnosti slovenske pomladi. Bernard Brščič je večer odprl s tezo, da je slovenska pomlad v krizi in da je ideja 50+ misija nemogoče, medtem ko se je levica radikalizirala. Vprašal se je ali se lahko to dejstvo razloži le s ‘pravosodnim udarom’ in pomladi nenaklonjenim medijem.
Podpredsednica SDS je poraz stranke na zadnjih volitvah pripisala predvsem manipulacijam z volivci in zaporu Janeza Janša, ki je med ljudmi razširil dvom. Podoben scenarij vidi tudi že pri predhodnih volitvah, kjer so afere in mediji odigrali pomembno vlogo. Potegnila je vzporednice med medijskem poročanjem oz. nepokrivanjem dogodkov na Roški in minulih protestov pred Vrhovnim sodiščem. Verjame, da so se tudi v SDS dogajale napake in prehitre individualne reakcije predvsem v odnosu do NSi, vendar ostaja naloga desnice, da premaga pasifikacijo volivcev.
Žiga Turk je poudaril, da na neuspeh vplivajo zunanji in notranji dejavniki, iz inženirstva pa ve, da procesi nikoli ne potekajo idealno in da je bilo tako tudi pri kampanji vseh pomladnih strank. Turk je izpostavil, da je potrebno ločiti med gibanjem, ki mu gre za stvar in med politično stranko, ki ji gre končno za oblast in mora nagovarjati volivca ter pridobiti njegov glas. Pri tem pomembno uporabljati taktiko, ki nagovori tudi ‘soseda ali sodelavca’, ki se za politiko kaj dosti ne zanima. Lahko pa se uporablja tudi tehnologija, ki vedno bolj prepričuje že prepričane, vendar se je izkazalo, da je trdnih volivce pomladi le 8%, kolikor jih je glasovalo na referendumu o arhivih, ostali glasovi so ‘na trgu’. Žiga Turk je za politiko, ki lahko privede do sprememb v družbi, v opoziciji se namreč kaj dosti ne da storiti.
Aleš Hojs je spregovoril o dogajanju v Novi Sloveniji, ki se je po ponovnem vstopu v parlament odločila, da je potrebno govoriti samo še o tem, kar ljudi zanima, in to naj bi bilo po mnenju strankarskih strategov gospodarstvo. Strinjal se je z Žigo Turkom, da je potrebno nagovarjati tiste volivce, ki so ostali doma. Verjame, da slovenska pomlad ni in ne bo umrla, saj pomlad niso osebnosti, ampak pričakovanja ljudi po spremembah, ki se niso polno uresničile. Hojs je mnenja, da v Sloveniji trenutno ni prostora za dve krščanskodemokratski stranki, pri čemer pričakuje pogovore o združitvi SLS in NSi. V primeru, da se bo zbliževanje dogajalo na ideji krščanske demokracije in ne na rušenju Janeza Janše, lahko stranka uspešno nagovarja volivce, ki ostajajo doma. Če ne, bi bil prostor še za eno stranko na desni in sam ne bo čakal ‘do upokojitve’ na končni razplet združevanja. Aleš Hojs je še opozoril, da je prepričanje, da krščanska demokracija v Sloveniji ne more umreti, napačno in spomnil na primer Italije.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
