Bruseljski atentat ne bo zadnji. Kakor je bilo v sedemdesetih letih preteklega stoletja na ulicah Italije, Nemčije, Francije in Španije mnogo atentatov komunističnih teroristov, imamo v tem stoletju nov terorizem, ki se napaja iz najbolj fanatičnih sestavin islama. Priznajmo si, ekstremisti ne prihajajo več »od zunaj«, temveč živijo v getih sredi velikih evropskih mest, imajo naše potne liste in so prepojeni z ateistično socialistično miselnostjo, ki prevladuje v Starem kontinentu. Če tej praznini dodamo komponento vere, ki je nagnjena k ekstremizmu in vojni za nadvlado, potem dobimo vabljivo bližnjico, po kateri bodo dosegli zemeljski raj, to je, oblast. Nasproti fanatikom stoji množica, ki je v zadnjem stoletju izgubila ali ji je bila ukradena vera, tradicija, narodna pripadnost, skupnost. Nasproti organiziranim fanatikom stoji posameznik brez družine, brez otrok, brez občutka za drugega. Nasproti agresivnemu ateizmu, ki se skriva pod imenom tujega boga, stoji prestrašen človek, ki ne veruje več ničesar.
Nasproti fanatičnemu verniku stoji nemočen ateist. Fanatični verniki niso samo islamisti, tudi zagovorniki teorije spola ali ateisti so verniki. Prvi so verniki popačene veroizpovedi Mohameda, drugi so verniki prepričanja, da se človek lahko naredi, izmisli, samoustvari po mili volji, mimo telesa, mimo spola. Tretji so verniki niča. Skupno pa je vsem, da ne znajo prepričevati, ampak manipulirajo, varajo, s silo uvajajo svojo ideologijo v družbo in posiljujejo drugače misleče. Prvi nastavljajo bombe. To je vidno nasilje. To je proti nasilju duha, ki ga izvajajo drugi, pravzaprav primitivno nasilje. Krivce bodo polovili in jih vtaknili v tak ali drugačen zapor, dokler bo prostor v njih. Tam bodo prepričali navadne kriminalce in jih pridobili za svojo vero, za svojo miselnost. To se namreč že dogaja po zaporih v ZDA kjer se zaporniki, ki jih ni malo, spreobračajo v islam. Tako se bo zlo le še povečalo. Da bi ustanovili zapor samo zanje, od tega je Evropa daleč. Da bi jih izselila v Gvajano, kakor nekoč Francija, ni govora. Kajti paradoks tkim. človekovih kapric je tudi ta, da imajo zločinci vse pravice, navadni ljudje pa nobenih. Nasilje druge in tretje skupine je bolj prefinjeno, ker je duhovno in zato je tudi bolj zločinsko in satansko. To nasilje namreč posiljuje duha. Duha mladine, do katere so najprej zaprli vsak dostop Cerkvi in Kristusu, da bi tem lažje opravil možgane. Potem pa s sistematičnim ateističnim šolstvom kjer že učijo otroke, kar je proti prepričanjem staršev in zdravi pameti, npr. ideologijo spola, lažno toleranco in levičarsko politično ideologijo. Sadovi te sistematično prevzgoje se že vidijo na ulicah, kjer mladi skandirajo z palicami v rokah (grožnja) »dobrodošli tujci« a »izdajalci drugače misleči domačini« (za te so prinesli palice).
In kljub vsemu temu me ni strah, ker vem, da je Jezus vse to napovedal, ko je povedal, da nas bodo preganjali vse dni do konca sveta. Me ni strah, ker je rečeno, da bo stiska velika in sveti premagani (v knjigi Razodetja). Me ni strah, ker vem, da je trpljenje zdravilo za naše grehe in slabosti, tudi za terorizem in manipulacije, ki vodijo k hudemu neredu kakor to doživljamo v Sloveniji. Grenko je to zdravilo trpljenja, vendar prinaša zdravje človeštvu, t.j. odrešenje. Kakor pravo zdravilo, nepriljubljeno, vendar potrebno. Me ni strah, ker se vedno znova iz velikega petka (t.j. iz trpljenja in smrti) vračamo k veliki noči, ko Gospod vstane od mrtvih. Vstati od mrtvih! Kako čudovita obljuba in mogočno dejanje. Jezusova obljuba, ki je podprta z dejanji, prepričuje in osvobaja. Zato me ni strah.
Ni me strah bomb in ne bom se pustil terorizirati. Jezus pravi, da se moramo bati samo tistih, ki umorijo duha, ker vržejo v peklenski ogenj. Tega pa bombe ne morejo storiti. Prej oni, ki onesnažujejo duha. Bombe in manipulatorje Kristus, pravi Bog in pravi človek s svojim križem premaga. S križem in vstajenjem. Ker verujem v to veliko skrivnost, sem kot kristjan vedno na pravi strani zgodovine. Zato me ni strah!
