Danes zjutraj je umrl dr. Jože Trontelj, zdravnik, ki se je je veliko ukvarjal z bioetiko.
Dr. Trontelj je od leta 2008 predsedoval Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Od 1995 je predsedoval Komisiji Republike Slovenije za medicinsko etiko in je bil slovenski delegat v Usmerjevalnem odboru za bioetiko Sveta Evrope. Sodeloval je pri izdelavi Konvencije o varstvu človekovih pravic in dostojanstva človeškega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine (Oviedske konvencije) in njenih dodatnih protokolov, še posebno protokola o etiki biomedicinskega raziskovanja na ljudeh.
Dr. Trontelj je soavtor ‘Vodnika članom komisij za etično ocenjevanje raziskav’, ki ga je izdal Svet Evrope. Veliko je objavljal o vprašanjih na področju bioetike, med njimi o problemih zdravniškega odločanja ob koncu življenja in raziskovanja na človeku, pa tudi vloge podajanja vrednot v šolski vzgoji in izobraževanju.
Od 2005 do 2008 je bil član Strateškega sveta Vlade RS za kulturo, izobraževanje in znanost. Od 1995 do 2000 je bil predsednik Komisije RS za Zoisove nagrade in priznanja. V letih 1996–2001 je bil član Zdravstvenega sveta RS, 1996–1998 pa predsednik Sveta za raziskave v medicini.
Od 2010 je bil tudi član Stalnega odbora za znanost in etiko pri ALLEA (All European Academies). Generalni sekretar Unesca ga je 2010 imenoval za člana Mednarodnega odbora za bioetiko (IBC) v zasebnem svojstvu.
Za svoje raziskave je prejel dve nagradi Sklada Borisa Kidriča (1974 in 1980), Kidričevo nagrado za vrhunske dosežke (1989) in priznanje ambasador Republike Slovenije v znanosti (2003). Za delo na področjih znanosti in etike je prejel državno odlikovanje zlati red za zasluge (2009).
Dr. Trontelj je veliko tudi predaval o etiki. Še pred nekaj tedni je na Nikodemovih večerih zelo jasno, razumljivo in presunljivo govoril o bioetičnih vprašanjih. Takole je povedal v predavanju z naslovom “Sveto kot neizbežno”: “Potreba po spoštovanju dostojanstva človeškega bitja. Ta pravzgib pa je v svojem bistvu eden od temeljev človeške civilizacije nasploh. Kaj je človeško dostojanstvo? To je inherentna, vrojena vrednost vsakega človeškega bitja. In prav ta je podlaga za civilizacijo. Od tega koko resno jo jemljemo kot moralni imperativ je odvisno, koliko bomo priznali človekovih pravic posamezniku, posebno neznancu-tujcu, od tega je odvisno koliko pravic do varstva bomo dodelili človeškemu zarodku, tistemu v petrijevi posodici in onemu v maternici. Kako bomo gledali na evtanazijo in na samomor z zdravnikovo pomočjo. In kako na zlorabe človeka kot sredstva, instrumentalizacijo, kako bomo spoštovali svetost življenja, in kaj si bomo drznili početi z genetsko dediščino prihodnjih otrok.”
Naj mu Bog bogato poplača za njegov prispevek k našemu zavedanju in razumevanju tega kar je prav. Svojcem in prijateljem izrekamo iskreno sožalje.
Foto: Aleš Čerin
