VOLITVE 2011.
Kakšna bo usoda intervencijskega zakona?
Pahor je dejal, da je vlada še pravočasno predlagala intervencijski zakon, vendar ga drugi niso sprejeli. Pri tem je pokazal s prstom na SDS, ki ni podprl obravnave zadnje različice intervencijskega zakona na seji DZ-ja še pred predčasnimi volitvami.
Janša je na očitke o blokadi intervencijskega zakona in drugih ukrepov vlade dejal: “SDS ni imel namena blokirati vlade. Tudi če bi ga imel, pa ga ni, bi bili težko uspešnejši od vlade same. Takšne blokade, kot so si jo sami postavili, mi ne bi bili nikoli sposobni.” Njegova stranka predlaga znižanje funkcionarskih plač za 10 odstotkov, s čimer bi prihranili 10 milijonov evrov letno in “pokazali ljudem, da smo pripravljeni zategniti pas tudi pri sebi”.
Erjavec je dejal, da DeSUS intervencijskega zakona ne podpira, ker uvaja varčevanje na upokojencih oz. “tistih, ki najtežje živijo”. Kresalova se je zavzela za sprejetje zakona še pred volitvami, saj nas po njenih besedah v tem trenutku vsaka neodločnost stane.
Novakova je izpostavila pomen zmanjšanja plač predsednika vlade in poslancev kot zgled državljanom, Golobič pa je krivdo vlade za nesprejetje intervencijskega zakona videl zaradi nesprejetja socialnega dialoga, za dosego katerega je po njegovem mnenju dovolj manevrskega prostora. Jelinčič zakonu nasprotuje, saj je zakon zanj le navadna predvolilna poteza. Nasprotno pa Žerjav zakon podpira, vendar le, če bo doseženo soglasje s sindikati.
Kaj pa sindikati in javni sektor? Sledi odpuščanje?
Jelinčič meni, da vseh ljudi v javnem sektorju ni treba odpustiti. Kritično se je opredelil tudi do sindikatov, ki delajo pod pritiski. Novakova pa meni, da je naravna pot manjšanja števila delavcev v javni upravi prava pot, saj mora biti javna uprava “prijazen servis za državljane”. Dodaja pa, da morajo tudi sindikati slediti izzivom časa.
Da se sindikati zavedajo realnosti situacije, pa meni Golobič, ki verjame, da je za dva odstotka nižje število zaposlenih dosegljivo. Janša pa je izpostavil, da se v Sloveniji porabi več, kot se zbere, država pa ni v ravni povprečne razvitosti v Evropski uniji. “Enotni plačni sistem je lahko samo okvir, vsakemu področju je treba dati avtonomijo,” je prepričan.
Pahor pa, da dokler ne bodo gotovi, da je “novi sistem boljši, kot ga imamo, ne bomo skočili v prazen bazen”. Dodal je, da prejšnja vlada ni pustila prijazne dote. Glede sindikatov pa še dodaja, da so v državi za vodenje države odgovorni poslanci in poslanke, in če “sindikat ni zadovoljen, potem je odgovornost na strani države, in ne njih”. “Sindikati morajo razumeti, v čem je stvar kompromisov,” je sklenil.
“Tudi javni sektor mora deliti usodo gospodarstva in ne moremo saditi rožic,” je povedal Žerjav, ki je prepričan, da bo za deset odstotkov nižja masa plač “na področjih, ki jih ne potrebujemo – veliko je agencij in uradov, ki jih ne potrebujemo”. Kresal pa meni, da sistem ni optimalen in ga je treba poenostaviti, vendar pa je po njenem mnenju javni sektor hrbtenica države. “Enostavna država – manj postopkov za isti cilj, ko imajo uslužbenci točno določene naloge,” je rešitev, ki jo vidi Kresalova.
Erjavec pa je izpostavil državni svet, ki ni potreben. Prihranek je po njegovem mnenju med drugim mogoč tudi pri občinah.
