
19. pogovorni večer Foruma za dialog med vero in kulturo je vodilo vprašanje ali je sporazum TTIP trgovina prihodnosti ali trgovanje s prihodnostjo? Pogovora so se udeležili dr. Dušan Plut, Jožef Horvat, poslanec NSi in Marko Balažic iz društva Fokus 2031, medtem ko se je predstavnik ministrstva za gospodarstvo opravičil. Tema pogovora, ki ga je moderiral Andrej Gnezda z Umanotere, so bile nekatere kontroverzne ocene o Čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu med ZDA in EU.
Konec februarja se je zaključil dvanajsti krog pogajanj, ki so mu po oceni Horvata na začetku upravičeno očitali pretirano tajnost, kar se je po njegovih besedah zdaj popravilo. Poslanci Državnega zbora zdaj lahko vpogledajo v tajne dokumente pogajanj, prav tako pa Evropska unija po novem javno predstavlja svoja stališča v pogajanjih. Poslanec Horvat si tudi prizadeva, da bi sporazum TTIP dobil značaj mešanega sporazuma, kar bi pomenilo, da bi ga morali potrjevati v nacionalnih parlamentih.
Osrednji kontroverzni vprašanji večera sta bili morebitno nižanji standardov, ki bi jih sporazum lahko prinesel, predvsem na področju okoljevarstva, zdravstva in prehrane. Drugo sporno vprašanje večera pa je bil mehanizem ISDS, mehanizem arbitrarnega reševanja sporov, s katerim lahko investitor zavaruje terjatve v državi, npr. če bi država napovedala nacionalizacijo. Marko Balažic je prepričan, da bi bil mehanizem med ZDA in Nemčijo nepotreben, vendar pravni standardi v celotni Evropski uniji niso enaki, saj lahko v Sloveniji stečaj traja tudi 18 let. Balažic je še prepričan, da Slovenija ne bi izgubljala postopkov po tem mehanizmu (kot v primeru Trojanskega predora in krške nuklearke), ki je sicer že del okrog 40 sklenjenih sporazumov, če bi se držala lastnih pravil. Po drugi strani pa je Dušan Plut mnenja, da daje mehanizem preveliko moč investitorjem nad nacionalnim pravom. Plut je prepričan, da je celotna svetovna trgovina zasnovana na nepravičnih standardih, zato tudi sporazum TTIP ne more biti pravičen.
Gostje so se sicer strinjali, da imajo premalo relevantnih podatkov o pogajanjih in sporazumu TTIP, da bi lahko govorili o konkretnih učinkih TTIP. Marko Balažic je prepričan, da bo sporazum dvigoval standarde, ki jih sicer postavlja Svetovna trgovinska organziacija in da bi lahko prispeval tudi k postavljanju standardov na svetovni ravni. Tudi Jože Horvat se zavzema, da bi sporazum dvigoval standarde in da bi ob njem razmišljali o posledicah povečane trgovine in pri tem zasledovali tudi vrednote, ki so povezale Evropo. Dušan Plut ne verjame, da bo sporazum prinesel blaginjo za povprečne državljane, saj tudi 95 odstotkov bremena gospodarske krize nosijo podpovprečno bogati posamezniki.