V ZDA bo volilni rezultat v vsakem primeru presenečenje. Namesto še včeraj pričakovanega sorazmerno preprostega sprehoda Hillary Clinton do Bele hiše imamo opraviti z najtesnejšim volilnim rezultatom po legendarnih volitvah leta 2000. Kar lahko rečemo, je, da se je očitno zgodil desant “jeznih volivcev” na volišča in da je želja po spremembah premagala več kot upravičene dvome o Trumpovi primernosti za predsednika. Ne glede na to, ali bo na koncu vendarle zmagala, se je že pokazala tudi šibkost Hillary Clinton kot političarke včerajšnjega dne, ki je kot tipična predstavnica esteblišmenta nedvomno bolj spodbujala to jezo, kot jo blažila. Če bo Trump na koncu predsednik, bo šlo omenjeno vsaj deloma na rovaš Demokratske stranke, ki si je dala vsiliti obrabljeno kandidatko, potem ko jo je 2008 že zavrnila. Ne smemo namreč pozabiti, da Clintonova svojo zmago nad Sandersom v veliki meri dolguje skoraj enodušni podpori strankarskih funkcionarjev kot superdelegatov.
Štiri ključne države
Ampak sedaj k doslej preštetim glasovom. Donald Trump trenutno vodi z dobrimi 48 odstotki glasov, Hillary Clinton jih ima sedeminštirideset. Tako se ni izpolnila niti napoved o pomembnejšem uspehu “tretjih kandidatov”. Trump je z doslej priznanimi 238 glasovi (Clintonovi so jih doslej priznali 215) že precej presegel dosežek Mitta Romneyja iz leta 2012, ko jih je ta zbral 206. Trump je dejansko naredil vse “domače naloge”: osvojil je Florido, Severno Karolino in Ohio. Njegova velika prednost v zadnji državi, kjer je Bush leta 2004 le tesno zmagal, najbolj kaže na željo “revnih belcev” po spremembah. Postavlja se kajpak vprašanje, kaj bi bilo, če bi bil namesto Clintonove na volilnem lističu Sanders. Kajti Trumpu se nasmiha zmaga v Ohiu podobnem Wisconsinu, kjer so izgubili vsi republikanci po Bushu starejšem, on pa ima trenutno štiri točke prednosti, čeravno nekatera tradicionalno demokratska okrožja niso do konca prešteta. Po drugi strani je Trump izgubljal glasove na jugu, kjer so po letu 2000 triumfirali vsi republikanci. Celo tam pa se je Clintonova namučila z zmago v Virginiji in bi ji verjetno ušla, če ne bi bil od tam njen podpredsedniški kandidat.
Če Trump dobi Wisconsin, kar se trenutno zdi verjetno, je ob ostalih manjših državah, v katerih bo republikanski kandidat zmagal, za Clintovo verjetno najugodnejši dosegljivi scenarij popoln pat (269 proti 269). To velja seveda v primeru, da bo slavila v vseh še odprtih državah, v Pensilvaniji, Michiganu in New Hampshireu. Četudi bi Trump zmagal zgolj v New Hampshireu, ki ima štiri volilne glasove, je tekme verjetno konec. Trenutno mu sicer najbolje kaže v Michiganu, a manjka veliko demokratskih glasov. Na koncu lahko odloči volitve republikancu v prid celo eno kongresno okrožje v državi Maine. Če bi se na koncu res zgodil pat, pa odloča predstavniški dom. Teoretično je sicer mogoče, da se zgodi tudi kak “faithless elector”, član volilnega kolegija, ki se ne drži “navodil” volivcev. V kongresu imajo republikanci večino in so na dobri poti, da obdržijo prevlado v senatu.
