Moj prejšnji prispevek Küngov svetovni etos – zdravilo za Slovenijo (objavljen v Časniku 1.10 2013) je med komentatorji (37) povzročil pravo neurje mnenj, ki se nekatera med seboj močno razlikujejo. Posebno v primerih, ki zadevajo razmere v Sloveniji, ti komentarji kličejo po mnenju avtoritet.
K sreči pa je prav v zadnjem času (junija 2012) skupina razumnikov na univerzi v Mariboru v prisotnosti prof. Künga ustanovila gibanje Svetovni etos Slovenija, katerega deklaracijo je prvi podpisal prav prof. Küng. Že aprila letos pa je v Cankarjevem domu potekal posvet: Svetovni etos: globalno in lokalno. Udeležilo se ga je izjemno število (20) referentov, sodelavcev. Med udeleženci pa poročevalca (prof. Marko Pavliha in prof. Borut Ošlaj) naštevata, različne po naziranju (liberalci, kristjani, deisti, agnostiki) in po stroki (filozofi, teologi, pravniki, pedagogi, naravoslovci in gospodarstveniki), ki so izžarevali za Slovenijo nenavadno strokovno in duhovno širino, brez svetovno nazorskega ideološkega sektaštva, ko bi udeleženci drug drugemu vsiljevali vsak svoj pogled na rešitev sveta. Že proti koncu letošnjega poletja sta omenjena avtorja izdala zbornik Svetovni etos, globalno in lokalno.*
Za boljše razumevanje obsega in vsebine srečanja so v nadaljevanju prikazane obravnavane teme in skrajšani povzetki predavanj, ki naj pritegnejo čim več bralcev.
1. prof. dr. Marko Pavliha (pravnik): Iskanje (od)rešitve ali kako očistiti in pomladiti slovensko družbo
Prispevek temelji na treh hipotezah. Prvič, človeštvo se ne varno igra s svojim obstojem, kar dokazujejo lakota, žeja, prepad med bogatimi in revnimi, uničevanje okolja in podnebja, usihanje energetskih virov, telesne in duševne bolezni, demografska eksplozija, vojne, terorizem in druge oblike nasilja, korpokracija (korporacije), patokracija (vladanje psihopata), partitokracije (strankokracija) ter druge sodobne pošasti. Drugič, za preživetje se moramo povzpeti na višjo raven zavesti, pri čemer so ključni slehernik, družina in etična vzgoja na vseh nivojih odraščanja in izobraževanja. Tretjič, za duhovni napredek je odgovorna tudi politika oziroma oblast, od krajevne, občinske in regionalne, do državne in mednarodne. Antagonizem med levico in desnico mora premagati civilna družba z nestrankarskimi poslanci, ministri in drugimi funkcionarji, ki naj ustvarijo družbenopolitično trojstvo in politično nihalo premaknejo od egoističnih strank k ljudstvu..
2. prof. dr. Lenart Škof (filozof): Kulturna hibridnost, kulturne razlike in svetovni etos
V sodobnem času se vse bolj zavedamo pomena razlik (spolne, kulturne, medvrstne), ki tako tvorijo temeljno potezo vrste humanističnih in družbenih intervencij nasproti svetu neenakosti, ki ga naseljujemo. Avtor v članku s pomočjo zanj značilne »etnocentrične« filozofije in etike Richarda Rortyja ter s pomočjo sodobne medkulturne filozofije naprej opredeli pojma kulturne razlike ter kulturne hibridnosti ter se v nadaljevanju ob primeru Küngovega projekta Svetovni etos ter etičnih naukov XIV. Dalai lame sprašuje o mejah in etični sporočilnosti njunega univerzalističnega zasnutka t.i. svetovne etike ali etike za globalni svet.
3. prof. dr. Manca Košir (družbosl.): Umiranje v luči svetovnega etosa – (umiranje, smrt hospic, množični mediji, sočutje, etika)
Umiranje in smrt kot najbolj intimno osebno doživetje sta v naši kulturi redko deležna pozornosti uvrščanja v subjektivni in družbeni vrednotni kontekst. Zato se besedilo s kompetenco sedemletnega prostovoljnega delovanja v hospicu zavzema za vpetost umiranja in smrti v ris svetovnega etosa, da bi zmogli gojiti sočutje do umirajočih ter zaščitili človekovo dostojanstvo hudo bolnih in umrlih.
4. prof. dr. Janez Juhant (teolog): Individualna pogojenost, očiščenje (lustracija) in svetovni etos (SE)
Prispevek govori o težavah implementacije Svetovnega etosa (SE) v tranzicijskih razmerah, kakršne prevladujejo v Sloveniji. Posledice totalitarnih vzorcev otežujejo pristno govorico, ohranja se strah, ki zavira dialoškost v družbi in njenih podsistemih. Očiščenje (lustracija) zablod bivšega sistema pomeni uvajanje empatične družbe, ki zahteva spreobrnjenje, to pa vključuje religiozne postavke, zaradi česar je uvajanje Svetovnega etosa v teh razmerah, ki ne dopuščajo religioznih postavk, zelo oteženo.
5. dr.Karel Gržan (teolog): Polarizacije osvobojeno krščanstvo
Krščanstvo sicer že dve tisočletji v teoriji oznanja Boga v skrivnosti Svete Trojice, na praktični ravni pa se je vse preveč izgubilo v utrjevanju polarizacije, kar pa je (za sleherno religiozno ustanovo)skrajno problematično, saj na ta način na najbolj subtilnih ravneh utrjuje miselni vzorec izključevanja, bojevanja in povzroča degradacijo družbe. Zahodno civilizacija se je očitno zagozdila v vzorcu dvojnosti; v njej ni videti prisotnosti Tretjega. S tem neizbežno izgublja tako krščanstvo kot civilizacija, ki jo le- to zaznamuje. Predavanje želi povabiti k tistim premislekom, ki prastaremu modelu Svete Trojice nakazujejo rešilne izhode.
6. dr. Zvone Štrubelj (teolog): Za kulturo dialoga v duhu svetovnega etosa
Drugi vatikanski koncil je v 92. členu Pastoralne konstitucije O Cerkvi v sedanjem svetu (Gaudium et spes) pred petdesetimi leti v teološko govorico uvedel besedo dialog: dialog s svetom, dialog med krščanskimi veroizpovedmi (ekumenski dialog) in dialog s svetovnimi verstvi (medverski dialog). V zadnjih treh desetletjih je ekumenski in medverski dialog dosegel hiter razvoj. Danes razpolagamo s spoznanji o ovirah in strahovih za tak dialog. Kako praktično živeti religiozno sosedstvo, ki nam ga omogoča današnji pluralni in globalni svet? To postaja vse večji izziv za krščanstvo tretjega tisočletja. Postulati za nov ekumenski koncil Katoliške cerkve so dozoreli, kdaj ga bomo zares doživeli?
7. prof. Peter Kovačič Peršin (publicist): Vzgoja za svetovni etos v šoli
Primarno vzgojo s temelji etične zavesti in odgovornosti prejme otok v družini. Njegova socializacija v družbeno skupnost pa je nepogrešljiva naloga šol. V večkulturnem okolju zahodne družbe je potrebno doseči soglasje o osnovnih vzgojnih standardih. Šolsko vzgoja se ne sme odvijati v nasprotju z etičnimi nazori, ki jih je otroku dala družinska vzgoja. Da bi se izognili konfliktu, je nujno, do šola posreduje univerzalne laične etične norme in vrednote, utemeljene na upoštevanju antropološko evolutivnega razvoja človeka v teoriji svetovnega etosa, kakršno je razvil Hans Küng in jo je sprejelo Generalna skupščina OZN. Ob tem mora razvijati kulturo sožitja in solidarnosti, ki sta nepogrešljivi vrednoti za noš čas. Vzgojo za svetovni etos bi morali uvesti tudi v slovenski izobraževalni sistem kot permanentni proces oblikovanja učenčeve osebnosti.
8. mag. Maša Gedrih (filozofinja): Svetovni etos v izobraževanju
Etike ni mogoče vsiliti, saj se s tem sprevrže v svoje nasprotje. Uveljaviti jo je mogoče le skozi ponotranjenje njenih načel. Pri tem igrata bistveno vlogo vzgoja in izobraževanje. Učitelji, učenci in starši včasih zavzamejo vloge nasprotnikov in spremenijo učni proces v bojno polje. No podlagi udejanjanja etičnih načel pa je mogoče medsebojne odnose spremeniti v odnose sodelovanja in spoštovanja. Gibanje Svetovni etos je skozi leto delovanja prineslo mnogo dobrih praks in je postalo dejaven člen okolja v katerem deluje. Če naj bo etično izobraževanje učinkovito, mora človeka opremiti tako za harmonizacijo z družbo kot za zmožnost plavanja proti toku.
9. prof. Špela Čekada Zorn, prof. Andreja Dobnikar (slovenistki in zgodovinarki): Medkulturna vzgoja, breme ali izziv za učitelje slovenskih osnovnih šol
Etnične, kulturne, verske in jezikovne razlike narekujejo ustrezne pristope tudi v vsakdanji šolski praksi. Medkulturna vzgoja postaja pomemben del pedagogike. Njen pomen izpostavljajo številni dokumenti, ki dajejo tudi ustrezne smernice. Vendar zaradi strokovne nekompetentnosti učiteljev medkulturna vzgoja le počasi napreduje. Znak, da se medkulturni etos vendar uveljavlja dokazuje projekt treh osnovnih šol iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, ki je obogatil ne le učence, ampak tudi učitelje.
10. univ. dipl. ing. Matija Kovačič (agro – ekonomist): Etični vidik parlamentarne demokracije
Poglavitni vzrok gospodarske in politične krize v Sloveniji vidimo v nespoštovanju temeljnih etičnih načel. V delovanju političnega sistema se to še posebej kože skozi pojav strankokracije, ki izigrava temeljno, tudi v ustavi zapisano, demokratično načelo s tem, da poslance disciplinira k odločanju v skladu z navodili ozkih vodstev političnih strank , volivcem pa pušča le le navidezno demokracijo. Rešitev je v neposredni demokraciji z z neposredno izvolitvijo poslancev civilne družbe. Ti poslanci bi odločali samostojno brez trajnih koalicij s političnimi strankami. Odločali bi na osnovi priznanih etičnih načel, ki bi opredeljevala tudi osnovne družbene vrednote.
11. univ. dipl. oec. Marjan Strajnar: Odgovorno in pošteno gospodarjenje
Prispevek svetovnega etosa Hansa Kűnga k ponovnemu odkritju in novemu ovrednotenju gospodarskega etosa je ogromen in neprecenljiv. Predvsem etično ocenjuje številna zapletena gospodarska razmerja. Prednost daje socialno tržnemu pred čisto tržnim (neoliberalnim) gospodarstvom. Odklanja sistemski pohlep; nasprotuje prepričanju, da trgi delujejo racionalno, uspešno in samoregulacijsko. Odločno zagovarja stališče, da mora v civiliziranem svetu imeti etos prednost pred politiko in gospodarstvom: Etika prepričanja in etika uspeha ne zadostujeta.
12. prof. dr. Cvetka Hedžet Toth (filozofinja): Svetovni etos – posvetni duh etike
Hans Küng je tvorec novega svetovnega etosa, ki po njegovem mnenju ne pomeni nove svetovne religije, ampak prej etični koordinatni sistem, ki je obvezujoč za vse. Etika, pri kateri vztraja svetovni etos, je univerzalna in velja za vsakega človeka. Velja tudi ne glede na raso, kulturo, religijo, svetovni nazor, za verujoče in neverujoče, religiozne in nereligiozne. Po Hansu Kungu šele iz temeljnega zaupanja raste notranja avtonomija človeka, občutek samo odgovornosti pri tem, kako se v življenju samouresničujemo in hkrati sooblikujemo svet. Potreba po etosu vse bolj narašča. Globalno pa tudi v Sloveniji.
13. dr. Rok Svetlič (filozof): Ontologija prava in države
Avtor skuša v tem prispevku ( ob sklicevanju na Schopenhauerja, Heidegerja in Kanta) pokazati, kako projekt Svetovni etos prispeva k širjenju biti na področju univerzalne etike. Njegova dragocenost ni v raznovrstnosti dolžnosti, pač pa izpostavitvi okoliščine, da nek nabor dolžnosti dejansko velja povsod. S tem se vzpostavi Celota, ki je vnesena v opise obče-človeških načel, saj Svetovni etos izreka: te dolžnosti dejansko obstajajo! Kdor jih izvršuje, deluje v imenu človeštva. Kdor jih krši, prizadene človečnost človeka kot takega.
14. dr. Jože Ramovš (psiholog): Etičnost in duhovnost
Etično je človekovo doživlja nje in ravnanje, ki v danem trenutku odgovarja smislu, etos pa smiselna razvojna usmeritev človeka in družbe. Njuna antropološka osnova sta svoboda in odgovornost ter vest kot obrambni mehanizem. Etična doživetja in ravnanja rastejo iz človekove duhovnosti, njen razvoj pa je v naših razmerah, ko dominira leva (miselna) hemisfera, ko vseživljenjsko učenje dominira nad vseživljenjsko vzgojo, odločilno vprašanje. Rešitev, t.j .oblikovanje etične vzgoje za novo solidarnost v današnjih razmerah nam kažejo tišoč letne izkušnje vseh kultur našega planeta . Za Slovenijo pomenijo prvi korak v tej smeri reprezentativne raziskave prebivalcev starih 50 let so prispevek k iskanju odgovorov o etični vzgoji, ki je nujna za reševanje sedanjih kriz in za sodobno vključevanje v prizadevanje za osnovni skupni svetovni etos.
15. prof.dr. Klemen Jaklič (pravnik): O temelju globalnega etosa
Katerikoli projekt, ki je skladen z idejo svetovnega etosa, na koncu neizbežno temelji na vrednoti enakega spoštovanja do vsakega človeškega bitja Toda tako v znanstvenem diskurzu kot vsakodnevni praksi so na voljo številne različice koncepta enakega spoštovanja. Prispevek pokaže, da imajo skoraj vse te različice tako izrazite pomanjkljivosti, da bi lahko služile kot zdrav temelj takšni globalni ideji. Ugotovimo, celo da so ji celo nasprotne in jo onemogočajo. Članek ponuja posebno različico enakega spoštovanja, ki pa je brez obravnavane pomanjkljivosti in predstavlja potencialni temelj kateregakoli projekta, skladnega z idejo globalnega etosa. Vendar pa zahteva postopne a velike spremembe trenutnih političnih struktur in prakse.
16. prof. dr. Borut Ošlaj (filozof): Svetovni etos in slovenski javni prostor
Prispevek predstavi in analizira slovenski javni prostor predvsem z vidika njegove moralnosti oz. amoralnosti. Za ustrezno razumevanje je osrednji del prispevka posvečen njihovi interpretaciji le-teh. Teza, ki jo razvijamo, se glasi: Moralni vakuum slovenskega javnega prostora je v veliki meri posledico nezadostnega procesa sekularizacije pri nas oz. njegove specifične deformiranosti. Ob koncu se bomo zadržali pri problemu prelomnosti zgodovinskega trenutka, v katerem se je znašla slovenska družba njeni, ter pri vprašanju, v kolikšni meri lahko projekt svetovnega etosa prispeva k moralni prenovi.
Zaključek:
Prof. Škof je bil edini med nastopajočimi, ki je izrazil pomisleke. Ostali udeleženci so so se ukvarjali le z vprašanjem, kaj je treba storiti v svetu in tudi v Sloveniji za uspešno vpeljavo svetovnega etosa.
* Marko Pavliha, Borut Ošlaj, SVETOVNI ETOS globalno in lokalno, Partner Graf, Grosuplje 2013.
