Surovine na najnižjih nivojih, delnice na najvišjih

Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Tokrat bi se posvetili surovinam. Cene mnogim surovinam dosegajo najnižje točke zadnjih nekaj let.

»Doktor ekonomije« ne prikazuje dobrih rezultatov v gospodarstvu

Baker je dosegel najnižjo točko po letu 2009. »Doktor ekonomije« je ena najbolj potrebnih surovin v gospodarstvu in zato dober smerokaz kako se razvija gospodarstvo. Trenutno je povpraševanje po bakru močno upadlo. Glavni razlog je v Kitajski, ki je že vrsto let največja porabnica te kovine, trenutno pa njeno povpraševanje močno nazaduje. Malokomu je znano, da je Kitajska kupovala baker tudi za zaščito svojih kreditov. Trgi so zato v strahu, da bi Kitajska utegnila del teh zalog sprostiti in še bolj vplivati na cene surovin. A malo je verjetno, da bi Kitajci prodajali svoje zaloge na eni najnižjih točk. Če pogledamo v leto 2009, je bila cena bakra na najnižji točki še za okoli 25 % nižja od današnje. Hitro opazimo, kako zanimiva naložba bi to lahko bila – takrat je cena bakru v manj kot treh letih pridobila svojo trojno vrednost.

»Črno zlato« proti novim najnižjim vrednostim

Še bolj nenavadno je dogajanje na trgu z nafto. Cena »črnega zlata« se v trenutku pisanja članka nahaja še nižje od leta 2009, ko smo bili nazadnje priča padcu cenam surovin po svetu. Od najvišje vrednosti smo oddaljeni kar 75 % (škoda, da se tudi na naših črpalkah cene niso tako drastično znižale – a to je že druga zgodba). Malo verjetno je, da bi te cene bile realne glede na padec vrednosti svetovnih valut v desetih letih, naraščajoče stroške raziskav in črpanja, vedno dražjo delovno silo, ipd. Norveška je odpustila 35 % delavcev na svojih črpališčih in s tem dosegla eno najvišjih stopenj brezposelnosti v zadnjih letih. Rusom se pod 90 $ za sodček (159 l) nafte po nekaterih podatkih ne splača črpati. Slišati je, da so nekatere države bližnjega Vzhoda pred bankrotom, ker so cene nafte preprosto prenizke. Naftni gigant Shell je opustil pridobivanje nafte iz peska, itd.

Zgodovinsko nizko tudi plemenite kovine

Strmo so padle tudi cene aluminiju, niklju, cinku, železu, ter seveda plemenitim kovinam, zlasti srebru in zlatu. Obe kovini se nahaja na šest letnem dnu. Zanimivo je, da povpraševanje po obeh kovinah ponovno močno narašča. CNN money, ki sicer redko poroča v prid plemenitim kovinam (zaradi interesov lastniške strukture) je nedavno objavil prispevek z naslovom »Americans are buying tons of gold« (Američani kupujejo na tone zlata). Samo Kitajci bodo letos kupili toliko zlata, kot ga proizvedejo vsi rudniki v enem letu. Močni kupci so tudi Indijci, Rusi in Turki. Ponudbe v ZDA in Kanadi je premalo. Pri srebru, ki je industrijsko gledano ena najbolj uporabnih kovin, je že enajst let opaziti primanjkljaj. Trenutno so tudi banke na Wall streetu obtožene manipulacij cen zlata in srebra (najprej je bila obtožena Deutsche bank).

Delnice pa letijo v nebo

Ob normalnih okoliščinah bi morala cena surovinam rasti. Sicer ne tako divje, kot smo bili priča pred nekaj leti, a vendarle. Povpraševanje po mnogih surovinah je večje od ponudbe. Surovine so neobnovljivi vir, ki ga človeštvo vedno bolj potrebuje. Število prebivalstva raste eksponentno, z njim tudi potreba po hrani in industrijskih surovinah. Cene pa padajo, kar se gotovo ne pozna na naših trgovinskih policah. Kaj pa bo, ko bodo cene ponovno poletele v nebo?

Na drugi strani pa imamo delnice, ki ponovno dosegajo rekord za rekordom. Ameriški borzni indeks DowJones se nahaja kar 25 % nad najvišjo vrednostjo pred padcem v letu 2008. Nemški indeks DAX je presegel stanje iz leta 2008 za več kot 30 %, Angleški indeks FTSE je praktično spet na istem nivoju, itd.

Ernst & Young je eno izmed vodilnih globalnih podjetij na področju revizije, davčnega svetovanja in poslovnega svetovanja. Njihove raziskave kažejo, da gre rast delnic v EU vzporedno s količino natisnjenega denarja, ki ga banke prek QE (kvantitativno sproščanje) sproščajo v sistem. Banka Societe generale opaža enak razvoj za trg v ZDA. Ekonomisti torej upravičeno opozarjajo, da bi lahko bili kmalu priča »materi vseh borznih zlomov«.
Marko Kocuvan, neodvisni premoženjski svetovalec