Leve stranke, ki so po nepričakovanem, a strahopetnem odstopu Kučanovega miljenca Šarca ostale v opoziciji, in levi deli državnih oblastnih struktur so prešli z metadona na trdo drogo. V nadaljevanju zato lahko v razvoju dogodkov pričakujemo poblaznele poskuse delovanja posameznikov in tudi nekaterih skupin, ki jih bo globoka država pošiljala v vojno z vsemi, ki niso z njimi.
Preko noči smo zbrali krajša mnenja naših stalnih komentatorjev, daljše zapisi in analize pa bodo sledili v naslednjih dneh. Vsekakor je začasen odvzem prostosti Zdravku Počivalšku, podpredsedniku Vlade RS, in sodna preiskava suma korupcije pri nabavi zaščitnih sredstev v času epidemije koronavirusa covid-19 dogodek, ki bo še dolgo odmeval in vplival na politična dogajanja v naši državi.
Kot je zapisal Jože Možina, odstop ministra Hojsa in poteze premiera Janše, ki je odstop sprejel, niso znak politične krize ampak akt za njeno ublažitev, tudi izraz politične zrelosti.
»Hkrati je to deklarativni signal koaliciji, da se je ‘fronta’ sedanje vlade, ki je obkrožena z virusno krizo, mediji in opozicijo, dejansko razširila še na odkrit spopad z globoko državo. O njenem obstoju vsaj malo poučeni ne dvomijo več. Posebej dve koalicijski stranki SMC in Desus, doživljata poskuse discipliniranja, ko se nomenklatura do njiju obnaša, kot da sta to njena politična satelita in ne samostojna politična subjekta. Če bosta stranki to uspeli zdržati, se bosta dejansko okrepili in z njima tudi vlada.«
Specialna vojna globoke države proti Janezu Janši
Ivan Štuhec je prepričan, da poteka specialna vojna globoke države in delov državnega sistema, ki jih ta obvladuje, proti Janezu Janši. Vse to je že bilo videno in preizkušeno: Depala vas, orožarska afera, Patria, sedaj afera maske.
»Minister Hojs je zelo jasno povedal, kaj se dogaja in zakaj odstopa: vsakemu pametnemu človeku mora biti jasno, da je zadeva nastavljena in izpeljana, ko je šef policije na dopustu. Ponedeljkov odstop veleposlanice Marte, sestre Draga Kosa, je lahko pokazatelj usklajenosti med bratom in sestro v koncentraciji kadrov v boju proti Janezu Janši, je pa za slovensko diplomacijo odstop zelo pozitiven. Zadeva je s strani akterjev globoke države orkestrirana: najprej Drago Kos v Mladini, za tem Kučan, ki v času korone molči, v zaščito pa vzame bicikliste, v Sobotnem Delu Spomenka in Štefančič napadeta Boruta Pahorja. Samo slepcem je vse to lahko naključje in slučaj. Janševo vlado se ruši z vsemi sredstvi, ker dela, za razliko od bleferja Šarca, ki ga na nacionalni RTV vidijo kot Luko Dončiča slovenske politike, prosto po gospeh, visoko strokovnih mnenjskih voditeljicah.«
Huda abstinenčna kriza levice
Andrej Tomelj dogajanje vidi kot hudo abstinenčno krizo levice, »ki že prehaja v delirij, v katerem je vse mogoče in hkrati tudi nepredvidljivo. Ali povedano isto še v prispodobi: za levo opozicijo šteje le oblast, in ker je z “metadonom” ne dosežejo, bodo posegli po trdi drogi, da za vsako ceno dosežejo oblast oz. bolj kot to, da zrušijo vlado Janeza Janše, kar je levim strankam njihov edini program, ki so ga nam državljanom sposobni ponuditi.«
Janez Juhant razume aktivnosti NPU-ja in specializiranega državnega tožilstva kot montiran proces, ki jih poznamo iz časov komunizma. Odstop Hojsa in prvega policista Travnerja vidi predvsem v luči načelnega protesta, ko omenjena organa nista v mnogo letih bila sposobna izpeljati preiskave preplačanih žilnih opornic, niti opranega iranskega denarja v NLB. Hkrati pa je odstop ministra Hojsa tudi podpora podpredsedniku Vlade RS Zdravku Počivalšku, »ker je sramotno, da so ga kriminalisti cel dan zadržali in prevažali kot kriminalca v svojih avtomobilih.«
Čas je, da se totalitarna levica pospremi v ropotarnico zgodovine
Juhant pričakuje, da bo tako brutalen poseg globoke države koalicijo streznil, da bodo razumeli, v kako pomembni vlogi se nahajajo:
»Predstavniki vseh štirih koalicijskih strank imajo dolžnost in odgovornost do državljanov, da z svojo trdnostjo, zavzetim delo in iskanjem pravice in resnice pomagajo Sloveniji splavati iz tega blata sprege med RTV in POP TV na eni strani in levičarskih strank na drugi strani. Obojni butajo s svojo agresivnostjo in ideološkim sovraštvom v slovensko javnost, da bi jo nahujskali proti pomladnemu duhu zavezanim politikom, ki se borijo, da bi Slovenija končno dosegla medijsko resnicoljubnost in profesionalnost in s tem medijsko uravnoteženost in dokončno poslala agendo levih strank, ki so prepričane v edino svoj prav in edino njihovo sposobnost in zveličavnost vodenja države, v ropotarnico zgodovine.«