“… za 20 odstotkov dodatno skrčil vpisna mesta na »nebodigatreba« programe, humanistiko, družboslovje, poslovne in (u)pravne vede, med njimi v veliko večji meri mesta za redni študij. S tem je zelo verjetno skrčil tudi delež dijakov, ki bodo študirali redno na javnih šolah. Ker bo na voljo manj želenih rednih mest, se bodo v večji meri odločali za plačljivi izredni študij ali pa za plačljive zasebne šole. Dijak, ki si želi študirati kitajščino ali filozofijo, se zaradi ministrskih želja pač ne bo čez noč odločil za biotehnologijo ali strojništvo. V tej točki se torej vse mehanicistične računice podrejo. Tako kot so se v času usmerjenega izobraževanja.”
Seveda minister Turk ni prav nič dodatno skrčil vpisna mesta. Marsikatera fakulteta je sama skrčila vpisna mesta. FDV je sam predlagal 20% manjši vpis in jim nismo zmanjšali nič.
Kar pa se tiče bodočih študentov kitajščine (sinologije) in filozofije: Lani je bila sinologija prva izbira za 22 dijakov, vpisnih mest pa je bilo 40. Letos je vpisnih mest za sinologijo 30, torej še vedno za 36% več, kot je bilo lani resnih interesentov za ta študij.
In kar se tiče filozofije: Za dvopredmetni redni študij so lani razpisali 30 mest, prva izbira je bilo to za 20 dijakov, letos pa je mest 45. Za enopredmetni redni študij so lani razpisali 30 mest, prva izbira je bila to za 17 dijakov, letos pa so za ta študij razpisali 20 mest.
Kdor torej res želi študirati sinologijo ali filozofijo, jo bo še zmeraj lahko.
Me je pa presenetila neoliberalna ideja avtorice komentarja, da naj se pač vsak sam vpiše, kamor se hoče, in za to prevzame odgovornost. Saj država ne ve, kje bodo čez pet let službe. Na to se velja spomniti, ko se bo kje komu zdelo, da država preveč natančno ne oblikuje kake strategije in politike, da v naprej ne izbira zmagovalcev. Ampak to ni bistveno.
Bistveno je, da se študenti tudi lani in predlani niso mogli vpisati kamorkoli, le da so bila vpisna mesta bolj prilagojena – ne trgu dela – ampak velikostim predavalnic in številu zaposlenih na fakultetah. Odgovornost izbire pa na koncu pristane pri tistemu, ki ima stroške s šolanjem in ima škodo zaradi brezposelnosti. To sta študent in država.
Vir: Čas-opis