Slovenija je ena najmirnejših držav na svetu. Tako kaže globalni indeks miru za leto 2012, kjer so ocenjevali 158 držav na podlagi 23 kriterijev, ki med drugim zajemajo državljanske nemire, kriminal, vpletenost v vojne in spore s sosedi. Odličen rezultat, kajne? Še sploh če pomislimo, da so se ZDA uvrstile na 88. mesto, Hrvaška je 35., Srbija in BiH pa 64. oziroma 65.
Ampak eno so kriteriji, ki jih zajemajo svetovne organizacije, drugo pa notranje razmere. Te kažejo drugačno sliko, še posebno, če bi o tem povprašali prebivalce Slovenije. Kmalu bi ugotovili, da je naša država vsevprek razdeljena in daleč od notranjega miru, ki bi moral biti podlaga zgornji raziskavi. Tako se ne moremo uskladiti glede polpretekle zgodovine, politične pripadnosti, glede reševanja gospodarske situacije…, če naštejem le najbolj izpostavljene. Stvari pa gredo tako daleč, da so pod pritiskom celo tisti, ki si prizadevajo za nekatere najbolj osnovne postulate družbe, npr. za družine.
V času trajanja kampanje ob referendumu za sprejem spornega družinskega zakonika, je manjšina uspela prepričati največje medije, da je večina prebivalstva do istospolnih nestrpna. Zagovorniki so razglašali, da jim gre le za »človekove pravice«. Kdor je bil proti družinskemu zakoniku (ne pa proti družini) je bil avtomatsko razglašen za nestrpneža, homofoba in srednjeveškega katolibana, ki ne gre v korak s časom in vsaj navidez s prevladujočo, liberalistično miselnostjo.
Padec zakonika je istospolnim aktivistom in skupinam, ki jih večinsko velikodušno financirajo različne državne in globalne agencije in fundacije, vzel nekaj vetra z jader, vendar pa so v zadnjem času spet aktivirali svoj borbeni arzenal. Ob “Paradi ponosa” smo tako lahko prebrali vrsto sloganov, ki z zgoraj omenjenim mirom nimajo nobene zveze. Prav tako so si govorniki s svojimi nastopi dajali duška nad »mračnjaštvom«, ki da veje iz “srednjeveške” Slovenije. Slabo poznavanje srednjega veka, poniževanje Cerkve in izrazito nestrpen besednjak, so bili prepoznavno znamenje uprizorjene povorke in aktivistov, ki sicer stavijo na „strpnost in enakost“ vseh.
Morda so se zaradi dobre medijske odmevnosti dogodka organizatorji odločili, da bodo naredili še korak naprej. Tako so sprožili kampanjo proti Zavodu Iskreni.net, ki je 17. junija pripravil že šesto srečanje družin na Rogli. Na naslove podjetij, ki so Festival družin finančno podprli, so pisali pisma, telefonirali odgovornim, skratka vršili pritisk, da s podporo družinskemu festivalu tudi njihovo podjetje “posredno legitimizira nestrpnost in sovražni govor”.
Mislim, da ni potrebno izgubljati besed, kdo je bil v omenjenem primeru nestrpen, kdo je komu hotel škodovati in kdo je drugemu dopustil svobodno mnenje. Maske strpnosti padajo, upamo le, da obrazi na oni strani ne bodo prestrašili tistih, ki so letos še podprli družinski festival …
Foto: Ljubljanapride
