Slovenske komunistke, na čelu s Sonjo Lokar, zbrane na svetovni konferenci o ženskah v Pekingu, prepričane, da so ženske pravice univerzalne človekove pravice, postavljene nad vero, etiko in kulturo.
Leto 1995 je Organizacija združenih narodov (OZN) razglasila za mednarodno leto žensk. V ta namen so v Pekingu od 4. do 16. septembra 1995 pripravili 4. svetovno konferenco o ženskah, kjer se je zbralo okoli 18 tisoč udeleženk iz vsega sveta. Med njimi so bile tudi ameriška prva dama Hillary Clinton, voditeljica vatikanske delegacije Mary Ann Glendon in sedem predstavnic slovenske vladne delegacije pod vodstvom komunistk Sonje Lokar in Vere Kozmik.
Odmevno srečanje v Pekingu je imelo namen predramiti v ženskah vsega sveta čut za njihovo resnično vrednost in dostojanstvo. Žal OZN-ju tega ni uspelo doseči. Prireditelji so bili priče spopadu različnih miselnosti in praks, od skrajnih oblik svobodnjaškega feminizma do čisto podcenjevalnih pogledov na žensko v islamskem svetu in v nekaterih drugih kulturah. V svoji revolucionarnosti so šle najdlje Evropejke. Španke so zatrjevale, da v medicini ni prostora za etiko in religijo, Nizozemke so žensko videle samo kot individualistko, spet druge so zahtevale, da bi besedo družina zamenjali z besedo družine, saj po njihovem vsaka skupina ljudi predstavlja temelj družbe – družino.
Predstavnice ženskih forumov iz Slovenije, ki so se poimenovale levinje, pa so zahtevale, da kontracepcija in splav postaneta mednarodno priznani človekovi pravici. Logično je bilo, da vatikanska delegacija ni mogla sprejeti teh zahtev skrajnih feministk, saj sta pretiran individualizem in svobodnjaštvo, ki ne upoštevata temeljnih vrednot materinstva, družinskega življenja in skrbi za otroke, nesprejemljiva.
Ženske pravice nad vero, etiko in kulturo
Na koncu konference so bile razsvetljene evropske feministke prepričane, da so enkrat za vselej opravile s tistimi zahtevami vere in morale, ki omejujejo svobodno življenje žensk. V tem smislu so bile tudi nekatere slovenske delegatke prepričane, da naj odslej ne bi bilo več tako pomembno, kaj o ženskah pravita Sveto pismo ali Koran, ampak predvsem, kaj pravi pekinška konferenca, ki je po njihovem univerzalne človekove pravice postavila nad vero, etiko in kulturo.
»Ženske pravice so človekove pravice!«
Leta 2005 je bilo spet jubilejno leto pravic žensk in pomembno leto mednarodnega ženskega gibanja. Deklaracija, sprejeta na pekinški konferenci, še vedno velja za pomemben mejnik pri mednarodnem uveljavljanju ženskih pravic, kot piše v sklepnem dokumentu: »Ženske pravice so človekove pravice!« Pekinška konferenca je vplivala tudi na izboljšanje pravnega položaja žensk v Sloveniji, tudi na področju izobraževanja in zaposlitve, predvsem pa na to, da so kljub materinstvu ostale v poklicnem življenju in so hkrati finančno bolj ali manj neodvisne.