Avtor: Jože P. Damijan. Vir: damijan blog.
“Mariborska iskra”, ki grozi, da bo zanetila požar po celi državi, se je sicer zanetila zaradi kombinacije številnih lokalno specifičnih dejavnikov, toda v njenem ozadju je vnetljiva mešanica splošnega nezadovoljstva, ki so jo uspešno “mešale” politične garniture, različne veje oblasti ter kriza. Pa vendar je v srčiki nezadovoljstva ljudstva predvsem veliko nezadovoljstvo z neučinkovitim delovanjem pravne pravne države. In morda prav zaradi tega političnim garnituram, ki pravosodne veje oblasti niso uspele narediti bolj učinkovite, grozi, da bo njen lep del ljudska vstaja izbrisala.
Ljudstvo v spontani vstaji proti oblasti vzklika gesla o lopovih in o ukradeni državi. Pri tem pa imajo v mislih vso tisto kapitalsko elito, ki je v povezavi z bankirji, politiko in z mižečimi regulatorji finančnega sistema in politike konkurence uspela državo pripeljati na rob bankrota. Pri čemer pa se nikomur izmed “elite”, razen obtoženih v primeru lastninjenja Merkurja, in nikomur od regulatorjev ali politikov ni zgodilo nič. Nič. Ne samo, da ni bilo splošne politične preiskave, kot denimo v Islandiji, o krivcih za finančni zlom, tudi pravosodnih preiskav proti kopici pripadnikov elite (razen že omenjenega primera Merkur in primera Mercatorja ter z njim povezanih Istrabenza in Pivovarne Laško) ni bilo. Pa tudi ta zadnja se je razvodenela.
Kar ljudje vidijo, so “kriminalci”, proti katerim sploh ni bilo sproženih postopkov, ali pa pravi kriminalci, ki so bili izpuščeni zaradi “procesnih napak”, “pomanjkanja dokazov”, “izločitve dokazov”, “pozabljanja” tožilcev, založitev sodb itd. Če po tekočem traku padajo obtožnice zaradi procesnih napak, je nekaj hudo narobe s pravosodnim sistemom. Slovenski pravosodni sistem je kronično neučinkovit. Smo med evropskimi državami z največjim številom sodnikov na prebivalca in hkrati država z največ sodnimi zaostanki ter država z najdaljšimi sodnimi procesi. Če tako preprost primer, kot je proces proti poslancu, ki je prepisoval na izpitu, traja štiri leta, pa še ni pravnomočno zaključen, je nekaj hudo narobe s pravosodnim sistemom. Če zaradi izločitve dokazov, ki so bili v drugi državi pridobljeni po tam veljavnih zakonih, izpustijo balkanskega kralja heroina, obsodijo pa njegove kurirje, je nekaj v temelju zelo hudo narobe s pravosodnim sistemom.
Če poslušate sodnike, boste slišali vedno isto zgodbo: da delajo v skladu z zakonodajo, po črki zakona. Pritožujejo se le, da dobijo premalo denarja od države. Če vprašate pravno stroko, ki te odvetnike, tožilce in sodnike vzgaja, bodo podobnega mnenja kot sodniki. Vse je prav, sodniki sodijo v skladu z zakonodajo. Sodniki ne morejo sodniki soditi drugače, kot jim nalaga črka zakona. Še več, nekateri pravijo, da je potreben “velik pogum” sodnika, da razsodi v skladu s črko zakona in drugače kot pričakuje javnost. Kot je prejšnji teden v komentarju sodbe o “balkanskem bojevniku” napisal Dragan Petrovec, profesor s pravne fakultete:
Nadaljevanje: damijan blog.
