V zadnjih tednih lahko spremljamo javno razpravo glede načina prekopa in pokopa žrtev iz Barbarinega rova v Hudi jami ter o vlogi spominskega parka Teharje. Na podlagi predloga Komisije Vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč je vlada konec marca letos sprejela sklep, da se posmrtne ostanke iz Hude jame pokoplje na pokopališču Dobrava pri Mariboru. Kot so pojasnili v Direktoratu za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja je k tej odločitvi botrovalo dejstvo, da Park spominov Dobrava “že nudi vse potrebno infrastrukturo za pietetno in dostojno shranitev posmrtnih ostankov”. Generalna direktorica Direktorata Dragica Bac pojasnjuje, da so zaradi “dejstva, da so med žrtvami v večini žrtve hrvaške narodnosti” o pokopu žrtev obvestili tudi hrvaško vlado. O Spominskem parku Teharje pa direktorica pravi, da je ta “primerno urejen”, saj država vsakoletno namenja sredstva za urejanje in redno vzdrževanje parka, “da se lahko svojci in drugi primerno poklonijo vsem žrtvam.” Kot razlog, da Spominski park Teharje ni bil izbran kot lokacija pokopa žrtev iz Hude jame, pa Dragica Bac navaja obsežnost in probleme celotne ekološke sanacije navedenega območja.
Kot pravi Jože Dežman, predsednik pristojne Komisije, je bil Spominski park Teharje načrtovan v več variantah, končno pa je bila izbrana varianta brez kostnice. Tedaj se izkopov in prekopov še ni načrtovalo, pravi Dežman. Izpostavi še zaplete z arhitektom Markom Mušičem in visoke stroške projekta (ocenjuje jih na okrog dva milijona evrov). Tudi Dežman pa pravi, “da so Teharje nastale na smetišču in da je smetišče oz. nesanirano območje še vedno tam.”
Franc Zabukošek iz civilne pobude Teharje muzej genocida in katarze temu mnenju nasprotuje in pravi, da je Spominski park Teharje saniran in bi bil primerne za pokop žrtev iz Hude jame. “Vidno je sicer, kako je bilo okolje zlorabljeno za prikritje, toda to je po sanaciji dobrodošlo, da se uvidi kultura storilcev, ” pravi Zabukošek, ki je z Oddelka za okolje in prostor ter komunalo celjske občine pridobil tudi izjavo, da v nedokončano okoljsko sanacijo ni vključen Spominski park Teharje. Park spomina se nahaja vzhodno od deponije odpadkov Cinkarne Celje in ne posega vanj, prav tako lokacija parka ni vključena v postopek Evropske komijie zoper Slovenijo v zvezi s to lokacijo, pravijo na celjski občini. “Spomenik se ni gradil na smeteh, ampak na terenu, ki je bilo z zemljo prikrito koncentracijsko taborišče, v okolici katerega so bili tudi grobovi. Z gradnjo spomenika se je saniralo tudi smetišče, ki je bilo ob robu. Smetišče je samo izgovor za opuščanje ureditve muzejskega videza spomeniškega parka,” nam je še povedal Franc Zabukošek.
V ustanovitvenem aktu Spominskega parka Teharje, je vlada zapisala, da gre za “prostor spomina in mogočih pokopov ali prekopov žrtev pobojev v z drugih lokacij, povezanih s Teharji”. Franc Zakušek se sprašuje, zakaj se ne dokonča spomenik in uredi okolje za avtentičen izgled taborišča ter simbolni pokop človeških ostankov, “ki so bili pobiti iz tega taborišča tudi v Hudi jami”. Zabukošek je še mnenja, da je bila odločitev za selitev posmrtnih ostankov na pokopališče Dobrava opravljena nepietetno, avtokratsko in s premalo posluha za svojce ter druge deležnike. Jože Dežman pa spodbuja tiste, ki se potegujejo za prenovo Teharij, “da skušajo oceniti stanje in se z odgovornimi dejavniki pogovoriti, kam naprej.”
Lidija Pliberšek, direktorica pogrebnega podjetja Maribor, ki upravlja pokopališče Dobrava, pravi, da je pokopališče “edino urejeno pokopališče, ki lahko v dostojanstvenem okolju sprejme tako število žrtev”. Predstavi tudi kostnico iz leta 2008, v kateri počivajo posmrtni ostanki okoli 800 umorjenih v izvensodnih pobojih po drugi svetovni vojni. Park spominov Dobrava se sicer razprostira ob protitankovskem jarku z več kot 15.000 umorjenimi.
