Zdi se, da ima slovenska majhnost včasih tudi svojo visoko ceno. V tem, da talentirani ljudje ne ostanejo doma, ampak se odpravijo v svet. Svet zna biti neizprosen, a nekaterim tudi uspe. Eden takih je bil Fritz Pregl, ki se je kot Mihael Raimund rodil leta 1869 na Gosposki ulici 19 pri Križankah v Ljubljani.
Njegov oče Raimund je bil Slovenec in blagajnik v hranilnici, njegova mati Fredericke, rojena Shlaker pa je bila Nemka. Talent, ki ga je pokazal že kot mlad fant, ga je vodil na ljubljansko klasično gimnazijo. Potem pa na študij medicine v štajerski Gradec, kjer je bil že leta 1894 promoviran v doktorja. Težnja po temeljiti izobrazbi ga je vodila še v študij kemije, najprej v Prago, nato v Nemčijo. Leta 1905 se je vrnil v Gradec, kjer je na tamkajšnjem medicinsko kemijskem inštitutu opravljal delo glavnega forenzičnega kemika.
Kot univerzitetni raziskovalec in predavatelj je razvil izjemno natančno metodo za kvantitativno organsko mikroanalizo. Takratno raziskovalno delo so onemogočale nenatančne tehtnice, zato je v sodelovanju s podjetjem Kuhlman razvil na milijoninko grama natančno tehtnico. Za ta dosežek, ki je omogočil hiter napredek organske kemije v 20. stoletju, je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.
Znanstveno delo je bilo temelj njegovega življenja. Ukvarjal se je s proučevanjem kemizma človeškega telesa, proučevanjem biokemije, kvantitativno organsko mikroanalizo. Znanstveni uspehi in odmevne objave so Preglu prinesli velik Sloves. Leta 1914 je prejel nagrado Justusa Liebiga in postal član Akademije znanosti na Dunaju. Pa častni doktor univerze v Goettingenu in častni meščan Gradca. Nobelova nagrada je bila le zenit njegove znanstvene poti.
Poslovil se je leta 1930 in je pokopan v Gradcu. Kako pa njegovo delo rojaka ceni naša domovina? Ne kaj dosti. Nekje na svoji življenjski poti je Miha postal Fritz in Nemec. Cenijo ga tako predvsem Avstrijci. Na njegovi rojstni hiši in v parku Artura Toscaninija v Ljubljani stojita spominski obeležji s kipom. Spomin na našega velikega znanstvenega rojaka je nekoliko kisel. Odšel je v širni svet in tam našel svoj prostor pod Soncem, ki doma ni bil zadosti svetal.
Pregl je pravi Nobelov nagrajenec. Obstaja pa še niz participativnih Nobelovcev slovenskega rodu. Nekaj jih poznam.
Ni bil komunist in se ne spodobi da bi dobil kaj vec !!!
Mož je bil izjemno sposoben in je tudi veliko naredil. Toda to je lahko počel le tam, kjer je bilo mogoče – izven Slovenije. V Sloveniji, ki niti kot politična entiteta tedaj ni obstajala, ni bilo ne univerze ne znanstvenih ustanov. Znanstvenik tu nisi mogel biti, zato je Pregl moral v beli svet. Če je šel v štajerski Gradec, niti ni šel zelo daleč. Ker je bilo to ista država, pravzaprav niti ni šel v tujino.
Danes smo glede znanstvene infrastrukture veliko na boljšem, a so narasle tudi zahteve za dodelitev Nobelove nagrade. In še vedno nimamo domačega nobelovca. Res pa je, da nikjer nismo v konici razvoja.
Kaj pa letošnji nobelovec za fiziko Ferenc Krausz.Poznate njegovo strokovno sodelavko Slovenko Mihaelo Zigman
Z njim je bila povabljena k madžarski predsednici na cestitke.
Kdo pa še je doma spomnil nanjo.