Zdi se, da za nas ni ovir. Kamorkoli že se svet postavi, kmalu pridemo tja tudi mi. To velja za danes in veljajo je tudi nekdaj. Eden takšnih, ki mu ves svet ni bil zadosti je bil Ferdinand Avguštin Hallerstein.
Leta 1703 se je rodil v Mengšu plemiškim staršem. Po končani osnovni šoli je v Ljubljani dokončal jezuitsko gimnazijo in študij filozofije. Leta 1721 je stopil v jezuitski red. V Ljubljani je predaval retoriko in v Gradcu študiral v letih 1729-1730 teologijo. Matematično in astronomsko izobrazbo si je pridobil na Dunaju. Ves čas je želel biti misijonar in želja se mu je uresničila leta 1735.
Pot ga je vodila v Azijo. Preko Lizbone, saj so v tem času Portugalci imeli obsežen svetovni imperij. Ciljna misijonarska dežela je bila sprva Indija, zato se je naučil Portugalščine in se še naprej izpopolnjeval v astronomiji, saj je odkril v sebi velik talent za matematiko.
Nekje vmes so se načrti spremenili in njegov novi cilj je bila Kitajska. Cesarstvo sredine pod dinastijo Čing je bila v tem času na vrhuncu svoje moči. Kitajci so se počutili samozadostne in niso kazali posebnih potreb po evropskem znanju. Opazili pa so, da dolgonosi tujci z drugega konca sveta odlično obvladajo matematiko in astronomijo. Jezuiti so to opazili in v tujcem bolj ali manj zaprto deželo pošiljali svoje ljudi in tako poleg znanja matematike po deželi širili tudi krščanstvo.
Leta 1739 je bil iz portugalske kolonije Macao poklican na cesarski dvor v Peking. V tem času je državi vladal cesar Čian Long. Hallerstein je sprva na dvoru kot predsednik deloval v astronomskem in matematičnem oddelku , po smrti vodje misijona Ignaca Koeglerja pa je postal predstojnik misijona in mandarin 5. stopnje in s tem tudi predsednik vrhovnega cesarskega sodišča.
Eden izmed njegovih glavnih znanstvenih dosežkov na kitajskem dvoru je bila sestava zamotana zapletene astronomske naprave namenjene opazovanju zvez, ki je v Pekingu še danes, njeno repliko pa so v Ljubljani postavili pred nedavnim.
V času njegovega službovanja na kitajskem dvoru je mnogo potoval in pri tem zbiral podatke o pokrajinah in prebivalstvu. Na podlagi statistike je ocenil število prebivalstva in njegov letni prirastek, kar je takrat vzbudilo mnogo razprav v zahodnem svetu. V cesarskem observatoriju je opravil številna opazovanja nebesnih pojavov, lege planetov glede na zvezde, objavil zvezdni katalog in karto zvezdnega neba.
Ideja jezuitov, da bi pokristjanili Kitajsko se ni uresničila. Načrt je bil pokristjaniti vrhovne kitajske uradnike, preko njih cesarja in nato še vse podložnike. Jezuiti so morali Kitajsko zapustiti, saj je papež zaradi evropskih sporov red ukinil. Hallerstein s spori na drugem koncu sveta preprosto ni imel ničesar. Ukinitev meniškega reda in propad njegovega življenjskega dela ga je tako prizadel, da ga je zadela kap in leta 1774 je v Pekingu umrl.
Ostal pa je spomin na jezuita, misijonarja, vrhunskega matematika in astronoma, ki je iz malega slovenskega kraja odšel na drug konec sveta in ki je na Kitajskem sledil idealom še enega jezuita Riccija v ideji pokristjaniti Kitajce, ki pa se je do danes kljub velikim prizadevanjem tudi drugih misijonarjev uresničila le v majhnem delu. Dandanes je v katoliški cerkvi povezanih s papežem in v krščanskih cerkvah pod nadzorom kitajskih oblasti morda kakih 5% orjaškega kitajskega prebivalstva.
Hallerstein je bil jezuit iz Slovenije, ne slovenski jezuit. Kot pripadnik plemiškega stanu je bil namreč Nemec, saj Slovenci nismo imeli plemstva, še meščanstva malo. To seveda ne zmanjšuje njegovega pomena.