Slovenski diplomat, ki je deloval tudi v daljni Moskoviji

V Vipavi leta 1486 rojeni plemič je znal izkoristiti svoje življenje in željo po potovanjih. O njegovi mladosti ni dosti znanega mimo tega, da se je poleg rodne nemščine prav kmalu naučil še slovenščine. Prav znanje slovanskega jezika mu je prišlo prav v nadaljnji karieri. .

Leta 1499 se je vpisal na Univerzo na Dunaju kjer je študiral filozofijo in pravo. Po končanem študiju je leta 1506 stopil v vojsko in sodeloval v spopadih z Madžari in Benečani. Leta 1508 je bil povzdignjen v viteza in leta 1515 postal član cesarskega sveta. To je bil vstop v dolgo in bleščečo diplomatsko kariero, katero mu je omogočilo tudi znanje številnih jezikov. 

Kot diplomat je v letih 1515-1552 opravil kar 69 potovanj v tujino. Potoval je po vsej Evropi in kot posebno zanimivost v letih 1516 je potoval na Poljsko in Moskovsko veliko kneževino. Na skrajni rob Evrope, ko o zametkih današnje ruske države niti ni bilo kaj dosti znanosti. Leta 1541 je uspešno opravil pogajanja o premirju s smrtnim sovražnikom Habsburžanov, turškim sultanom Sulejmanom. Še enkrat je obiskal Moskvo in bil poslanik pri carju, ki je danes znan kot Ivan Grozni. Tako se je spotoma naučil še Ruščine, kar mu je predhodno znanje Slovenščine prišlo še kako prav.

Svetovljan po duši je umrl leta 1566 na Dunaju in je pokopan v tamkajšnji cerkvi sv. Mihaela. O svojih potovanjih v Rusijo je izdal knjigo Moskovski zapiski, ki je Evropi približala daljno rusko državo. 

Žiga Herberstein je umrl na Dunaju leta 1566 in je pokopan v tamkajšnji cerkvi sv. Mihaela (Michaelerkirche). Marsikaj ga je zanimalo in tako ima drugo njegovo pomembno delo naslov Čudeži narave, napisal pa je tudi rodovnik svoje družine.



1 komentar

Comments are closed.