Škofjeloški pasijon, ki ga je pred skoraj 300 leti napisal kapucin oče Romuald, Lovrenc Marušič, je uprizoritev, ki je ni mogoče doživeti nikjer v Sloveniji in v taki obliki nikjer v svetu. Preko 900 ljubiteljskih igralcev, od tega 67 konjenikov sodeluje v predstavi, kjer se na štirih prizoriščih pred nami odvije 20 prizorov – od Adama in Eve v raju, preko dramatičnega prikaza smrti in pekla, Gospodovega slavnostnega vhoda v Jeruzalem, Njegovega trpljenja, križanja, do molitve kralja Davica pred skrinjo zaveze.
Takole je v uvodnem nagovoru v gledališkem listu povedal ljubljanski nadškof Stanislav Zore: “Čeprav sodobni gledalec Škofjeloškega pasijona živi v popolnoma drugačnih razmerah, se vendarle srečuje s temeljnimi bivanjskimi vprašanji smisla življenja, trpljenja in smrti, pa tudi z nič manj zahtevnimi vprašanji pravičnosti, resnice, dobrote, zvestobe in poštenosti.”
Mesto Škofja Loka z zalednjem Selške doline, Poljanske doline, Sorškega polja, v času pred in med pasijonom zaživi z drugačnim utripom, ki ljudi spremeni, jih med seboj poveže in – verjamem – poglobi njihovo vero.
Hvala snovalcem, hvala igralcem, hvala vsem, ki ste sodelovali.
Več o Škofjeloškem pasijonu, ki ga bodo postavili spet leta 2021, ob 300-letnici rokopisa patra Romualda.
Še povezava do “nočne verzije” Škofjeloškega pasijona (foto: Patricija Belak).
Foto: Aleš Čerin
