Če bo politična utopija električna vozila namesto vozil z motorji na notranje izgorevanje res uresničena leta 2035, bodo posledice težke.
Elektrika bo toliko dražja, da bomo za mesec uporabe električnega vozila (EV) porabili več denarja za elektriko kot danes za enako količino goriva za običajen avtomobil. A brez skrbi! EV-ja si najbrž ne bomo mogli privoščiti. Ne le zaradi začetne cene, ampak tudi zaradi vzdrževanja. Avto bo za vsako napako na pogonskem sklopu zahteval obisk pri uradnem serviserju (konec bo poceni servisiranja pri popoldancu pod kozolcem).
V medijih se ustvarja fama, da je tehnologija baterij Li-ion neverjetno napredovala. Ni. Tehnologija je v osnovi ista. Z istimi omejitvami. Le vedno cenejša je. Baterije pa se bodo še vedno praznile na mestu (2 %–5 % na dan), starale (sploh v vročih poletjih) in kvarile. Osem let garancije za baterijo pač nič ne pomeni, če se bo deveto leto ta pokvarila, deseto leto pa bo šel elektromotor. Motor na notranje izgorevanje v obdobju 8 do 20 let prehaja v svoj drugi življenjski cikel brezhibne uporabe in od tega cikla je odvisnih 70 odstotkov slovenskih voznikov. Poleg tega: kdo bo rudaril za enormne dodatne količine kobalta in litija?
Vzdrževanje bo dražje, ker se bodo električna vozila hitreje kvarila
Električna vozila bodo zaradi fizike vedno težja od motorjev na notranje izgorevanje. Servisiranje podvozja bo zaradi teže baterij veliko zahtevnejše od današnjih avtov. Današnji EV-ji prežvečijo vzmeti in amortizerje dvakrat hitreje kot običajna vozila. Consumer report poroča, da so električna vozila daleč bolj pokvarljivi od običajih avtomobilov. Ne glede na znamko. Hkrati pa poročajo, da so lastniki EV-jev najbolj zadovoljni s svojimi vozili. To očitno pomeni, da gre za entuziaste z dovolj časa, ki jim okvare ne pomenijo veliko.
Doseg EV-jev je za razmere, v katerih vozimo v Evropi, torej pri hitrosti 150 do 170 km/h po avtocesti z SUV-jem s širokimi gumami, za dinamično vožnjo po zavitih cestah z veliko pospeševanji in zaviranji, povsem neuporaben. Domet 500 km se pozimi z visokimi hitrostnimi povprečji prepolovi.
Bo sploh možno pridobiti dovolj elektrike?
Tukaj so še makro pomisleki. Zapirajo se JE, prehaja se na nezanesljive obnovljive vire, torej Evropska zveza (EZ) se energetsko golobizira. Hkrati pa bi radi celotno floto vozil elektrificirali. To je ogromen dodaten porabnik, omrežje pa že doživlja mrke. Kako bomo nadomestili izpade? Bomo šli po poti Nemčije in začeli po vsej EZ kuriti dodaten premog? TEŠ6 v vsako evropsko vas? Dokler bo germanski del Evrope demoniziral jedrsko energijo, smo z EV-ji na poti v neizbežen prepad.
Vse skupaj vodi v svet iz Partljičeve komedije Moj ata, socialistični kulak
Torej: levičarji v EZ nam prodajajo vizijo prihodnosti a la The Jetsons/Star Trek. Vodijo pa nas bolj v svet iz filma Moj ata, socialistični kulak (pomanjkanje, racionalizacije …). Danes je še v redu, ko se s Teslo Model X Dual Motor kot statusnim simbolom vozijo ljubljanski japiji in si pri tem domišljajo, da izkazujejo visoko okoljsko ozaveščenost. Zdaj se še lahko vozite v šest do deset let starem rabljenem, čistem, učinkovitem in brezhibnem BMW-ju/Audiju/Mercedesu za desetino tega denarja. A približuje se prihodnost, ko se bodo ljubljanski japiji še vedno vozili v najnovejši Tesli, mi pa jih bomo gledali iz avtobusa.
To občutno poslabšanje kvalitete našega življenja pa ne bo bistveno vplivalo na izboljšanje globalnih izpustov CO2, dokler bomo poleg obnovljivih virov uporabljali tudi premog in dokler se bo v Indiji in Tajski vozila milijarda dvotaktnih tuk-tukov, v Afriki pa flote Peugeotov 504.
Pridemo do ugotovitve, da zares pametni ljudje, ki vodijo globalno ladjo zablode, to vedo. In da končni cilj ni konec podnebnih sprememb, ampak konec naše mobilne svobode.
Človek, ki kupi avto za pet tisoč evrov in se lahko brez postanka odpelje 1200 km daleč, je nevaren za trend kolektivizma, ki preveva sodobno zahodno družbo. Avto in svoboden človek gresta z ramo ob rami. Na avtobusu boste drugačni. Na avtobusu bomo bolj poslušni.
Nič nimam proti EV-jem, če bi bila tehnologija brez državne prisile in subvencij zrela za pogon celotne civilizacije. Pa je še daleč od tega. Najbrž za en velik izum v baterijskih tehnologijah daleč. Povsem možno pa je, da nam tak preskok onemogočajo zakoni fizike.
