Skrajni čas je, da ekonomist Mencinger zaradi zlonamernih in škodljivih dejanj proti gospodarstvu in blaginji prebivalstva Slovenije odgovarja pred sodiščem.
Mencinger je pred nedavnim v Sobotni prilogi Dela objavil še en velik piarovski članek v podporo vladi Bratuškove, kjer je napadel predlog GZS za izhod iz krize Kisik za gospodarstvo. Vrhunec cinizma najnovejšega Mencingerjevega oglašanja v Delu leži v njegovi trditvi, da je bila po nastopu krize storjena velika napaka, ker nismo pravočasno izdatneje dokapitalizirali bančnega sistema (Delo, 14. septembra 2013).
Zaradi te Mencingerjeve trditve se vrnimo v leto 2010, ko je takratna uprava NLB Boža Jašoviča predlagala dokapitalizacijo banke, v igri za dokapitalizacijo pa so bili tudi tuji vlagatelji. Tedaj je Mencinger v Delu takole nasprotoval dokapitalizaciji NLB: »Ali NLB dokapitalizacijo res potrebuje, sicer vedo le tisti, ki so v banki, evropski stresni test pa je potrdil večkrat povedano mnenje Banke Slovenije, da je NLB kapitalsko ustrezna, kar, preprosto povedano, pomeni, da banka za obseg poslov, ki jih ima, ne potrebuje dodatnega kapitala.« (Delo, 25. avgusta 2010)
Čeprav so evropski stresni testi leta 2010 v resnici pokazali, da je NLB med najmanj kapitalsko ustreznimi bankami v EU in je zato nujna dokapitalizacija banke, se je Mencinger skliceval na napačno stališče BS in v javnosti zlonamerno razlagal stresne teste o NLB, da v banko niti slučajno ne bi vstopili tujci. Enako stališče je zagovarjal tudi takratni finančni minister France Križanič. Leto dni pozneje je predsednik uprave NLB Jašovič v intervjuju za Delo komentiral negativne posledice neizpeljane dokapitalizacije: »Napaka je, ker nismo lani vztrajali pri dokapitalizaciji, ki smo jo predlagali v znesku od 400 do 600 milijonov. Če bi takrat izvedli to dokapitalizacijo, bi počistili vse slabe naložbe.« (Delo, 19. novembra 2011)
Mencinger je nadaljeval silovito nasprotovanje dokapitalizaciji NLB tudi v času ministrovanja Janeza Šušteršiča pod Janševo vlado. Tako je bil lani poleti znova glavni medijski razgrajač proti vstopu tujcev v NLB in potem še prvi kolovodja državnih svetnikov, ki so poskušali z zbiranjem podpisov v državnem svetu preprečiti dokapitalizacijo NLB z obveznicami CoCo. Na srečo skupini skrajnežev z Mencingerjem na čelu ni uspelo ustaviti minimalno potrebne dokapitalizacije NLB, ki jo je zahtevala Evropska bančna agencija (EBA).
Jeseni 2012 se je Mencinger v svoji pobesneli ihtavosti spravil še na zakon o slabi banki in ga razglasil kar za »zanikrni zakon«. Tedanja opozicija pod vodstvom Jankovića, Bratuškove in Lukšiča se je pri vložitvi referenduma o slabi banki sklicevala prav na Mencingerja, Mramorja, Tajnikarja, B. Kovača in druge »resne ekonomiste«, ki so po slabi banki zlivali gnojnico in destabilizirali državo. Po zamenjavi oblasti je Bratuškova hitro obrnila ploščo, slabo banko razglasila za glavni ekonomski ukrep vlade in se po vrhu vsega še samooklicala za varuhinjo stabilnosti v državi. Tudi Mencinger se je o slabi banki čez noč premislil in avgusta vladi Bratuškove v Delu svetoval: »Holding in slabo banko naj dokonča.« (Delo, 19. avgusta 2013)
Opisana kronologija Mencingerjevega nasprotovanja sanaciji bank razkriva, da je prav ta ekonomist z razgrajanjem po dominantnih medijih in vplivanjem na politike naredil vse, da bi po nastopu krize zminiral številne poskuse sanacije bank. Danes v posmeh celotni slovenski javnosti brez kančka slabe vesti vsem soli pamet, da je bila storjena velika napaka, ker bank nismo pravočasno sanirali. Dajmo, dominantni mediji, še en velik aplavz za veleškodljivca Mencingerja!
Aprila letos je v okviru evropske komisije izšla raziskava Indebtedness, Deleveraging Dynamics and Macroeconomic Adjustment (april 2013), kjer avtorji med glavnimi dejavniki omejevanja ponudbe posojil navajajo kapitalsko neustreznost bank in velik delež slabih terjatev – nižja je kapitalska ustreznost bank in večji je delež slabih terjatev, manjša je ponudba bančnih posojil, večji je posojilni krč in globlja je gospodarska kriza. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada se prav Slovenija uvršča med države evrskega območja z najslabše dokapitaliziranimi bankami, kar skupaj s slabimi terjatvami omejuje bančno kreditiranje in povečuje posojilni krč
Več: Finance
