Avtor: Marko Crnkovič. Vir: Delo. Reakcije na Türkov poraz v prvem krogu so zame neprijetno presenečenje v enaki meri, kot je sama Pahorjeva zmaga prijetno. Toda če dobro razmislim, ne eno ne drugo ni nelogično. Najbrž sem podobno podcenjeval la force tranquille de Borut Pahor, kot sem podcenjeval v nesramnost konvertirano domišljavost podpornikov Danila Türka.
Modrovanja o krivici, ki se je zgodila Türku, sedejo v več sklopov (kvazi)argumentov: prvič, da je bila kriva nizka volilna udeležba; drugič, da so bila kriva televizijska soočenja; tretjič, da so bili krivi Pahorjevi za nos vódeni volilci; in petnajstič, da je bilo skratka krivo vedno nekaj drugega, samo ne HRH Danilo himself.
…..
Po toči zvoniti je prepozno, ni pa odveč.
Tako je recimo Dnevnikova kolumnistka Tanja Lesničar Pučko napisala, da je »obupna mešanica totalne nekritičnosti do vlade, obsedenosti z antirevolucijo, homofobije, mizoginije in klerikalizma postavila [Milana Zvera] na rob, kamor tudi sodi. S tem smo torej opravili, hvala bogu, upajmo, da za zmeraj in da ta agenda ne bo več mračila obnebja sodobne laične države.«
Sem prav razumel, da je hotela reči, da ljudje kot Zver, ki jih sama ne bi volila, ker se ji zdijo grozni (in primerni za obkladanje z napumpanimi očitki), nikoli več ne bi smeli niti kandidirati, če nam je demokracija draga?
Najbolj nedopustno na teh volitvah pa je to, da kandidira Pahor in da je pri tem tako prekleto spreten in imun na polena posmeha, ki mu jih mečejo pod noge.
…..
Spomenka Hribar je rekla, da so ljudje »naivni«. Čestitke za to izjavo. Meni še ni nikoli ni uspelo užaliti 322.855 ljudi. Vsaj ne naenkrat.
Tanja Lesničar Pučko pa je napisala, da je bila Pahorjeva kampanja »brezsramna«.
Tudi meni ni vedno všeč izid volitev, pa zato še ne opletam z intelektualističnimi in moralističnimi očitki, kakršna sta naivnost in sram tistih, ki imajo isto pravico kot jaz. Volilno, namreč.
Več: Delo
