PREJELI SMO. Na javni tribuni Zbora za republiko, ki je potekala v Šentjerneju v nabito polni dvorani Kulturnega centra Primoža Trubarja, so mag. Andrej Aplenc, publicist, dr. Matevž Tomšič, sociolog in publicist, in dr. Borut Rončević, izredni profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije, spregovorili o tem, kdo nam je ukradel državo ter tem, da so za odstranitev Janeza Janše spet dovoljena vsa sredstva. Sogovorniki so se strinjali, da je vlada zastavila dobre in učinkovite reforme, ki so se jih centri moči na polu tranzicijske levice ustrašili, zaradi česar so začeli uporabljati vsa sredstva, s katerimi bi dosegli padec vlade in njenega predsednika.
»Kazalo je, da je Slovenija na dobri poti. Po letu 2008 smo sicer padli v črno luknjo, država se je neizmerno zadolžila, pa kljub temu gospodarske rasti ni bilo od nikoder. Grozil nam je gospodarski, javno-finančni zlom, država je bila demoralizirana. Po predčasnih volitvah leta 2011 je na začetku kazalo, da bomo še naprej igrali tako kot smo do takrat, a je zaradi nespretnosti nekoga, prišlo do tega, da smo dobili vlado, ki se je znala soočiti z izzivi in težavami,« je uvodoma dejal dr. Rončević. Poudaril je, da aktualni vladi ni bilo lahko, saj je v javnofinančni blagajni podedovala velikansko luknjo, proti sebi je imela uperjene velik del medijske krajine, sindikatov, ki niso razumeli situacije, pešajoče gospodarstvo … »Pospešeno smo se bližali situaciji, ko ne bi več mogli financirati svojih obveznosti. Kljub temu je tej vladi uspelo. Sprejeli smo celo vrsto nujnih in pomembnih ukrepov, tudi mednarodno okolje je prepoznalo naše ukrepe, strošek zadolževanja se je začel nižati. Naši partnerji v tujini so nas začeli videti kot kredibilno državo, kateri se znova sme zaupati. Nekaj dni po novem letu pa se je zgodil še en »veliki pok«, ki je zatresel temelje te »krizne«vlade,«je še dejal dr. Rončević.
V svojem nagovoru se je tudi vprašal, ali smo to domovino sploh kdaj imeli, ali se ni vedno zgodil tak ali drugačen veliki pok? »Ali bomo res v tej državi pristajali na neizmerno lahkotnost medijskih ubojev,« se je vprašal dr. Rončević in pojasnil vzorec medijskega uboja. Vprašal se je tudi, ali bomo pristajali na zlorabo institucij pravne države ter pri tem omenil poročilo KPK, za katerega je danes jasno, da je bilo le politično orodje, ki ga je uporabil »moralni kvazi-razsodnik.« Dr. Rončević se je vprašal tudi, ali si želimo imeti vlado, ki bo zgrajena na izdajstvu? »Tu ne gre za moralno vprašanje, ampak za razvojno vprašanje. Nekredibilnost, previrantstvo, izdajstvo niso procesi ali lastnosti, ki spodbujajo razvoj neotipljivih, a pomembnih dejavnikov razvojne uspešnosti,« je dejal. Spregovoril je tudi o lojalnosti in se v nadaljevanju še vprašal, ali je prav, da velika večina molči. »Čas je, da se oglasimo in da damo resnici priložnost, četudi se nam jemlje pravica do svobode izražanja,« je bil še jasen dr. Rončević.
Publicist mag. Andrej Aplenc je uvodoma izpostavil, da so nam »državo ukradli ljudje iz vrha bivše komunistične partije, politični vpliv in naskok na gospodarstvo pa so načrtovali še pred osamosvojitvijo.« V nadaljevanju je spregovoril o prvem poizkusu tajkunskega prevzema, ki so ga skušali izpeljati v Železarnah v začetku devetdesetih let. Spomnil je, da naj bi prodajo izvedlo podjetje, registrirano na Bermudih, pri čemer je pri tovrstnih podjetjih šlo zgolj za pralnice denarja, o čemer je takrat tudi obveščal javnost. »Mediji so bili takrat zelo razumevajoči za to, kar sem takrat govoril, dali so mi podporo, podporo mi je dala tudi civilna družba, podprli pa so me tudi sindikati,« je dejal mag. Aplenc ter poudaril, da verjetno tudi zaradi teh razlogov prvi poizkus tajkunskega prevzema velikega podjetja v Sloveniji ni uspel. »Uspeli pa so vsi drugi, ki so se zgodili kasneje,« je dejal. Ob tem je opozoril na to, da je bilo načinov in metod tajkunizacije in privatizacije v zadnjih dvajsetih letih precej. Omenil je predvsem vzpostavljanje by-pass podjetij, lastniške certifikate ter ustanavljanje PIDov. »Sčasoma je ta tajkunizacija postajala finančno vse bolj komplicirana, videli smo vse mogoče mreže povezanih podjetij in če se ne poglobiš v strukturo, sploh ne veš, kdo koga obvladuje in kdo je kje lastnik,« je dejal. Izpostavil je še, da so tajkuni odkrili tudi davčne oaze in prelivali denar tja. »Koliko denarja je tam, je odprto vprašanje, je pa prejšnji predsednik Državnega sveta povedal, da imamo za nekaj deset milijard evrov v tujini,« je dejal mag. Aplenc. Po njegovem mnenju smo tako danes v težavah tudi zato, ker je ta denar dvajset let odtekal iz države, namesto da bi bil investiran v proizvodnjo.
»V zadnjih letih je poleg finančne krize postalo jasno, da imamo tudi krizo vseh vrednot, kot je poštenje, zaupanje in demokratični diskurz,« je poudaril publicist mag. Aplenc. Z besedami, da smo »vseh dvajset let pod vladavino LDS plačevali desetino državnega proračuna v žepe tajkunov, postavlja se vprašanje, kdo nas bo osvobodil te tajkunske desetine,« pa je zaključil svoj nagovor.
Sociolog in publicist dr. Matevž Tomšič pa je spomnil, da je ob tem času v lanskem letu kazalo, da je evropska Slovenija uspela zmagati, kazalo je, da se bomo izognili političnemu stilu in maniram, ki jih je prinašal relativni zmagovalec volitev, to je maniram, ki sodijo daleč od Evrope, v območje bivših sovjetskih republik in stila nedemokratičnih metod, ki so tam v praksi. Po njegovih besedah je leto dni nazaj nastala koalicija, ki je bila po strukturi podobna prvi Janševi vladi, ki je bila najbolj uspešna slovenska vlada od Demosa dalje. »Obeti za politično prihodnost Slovenije so bili dobri, kljub temu, da sistemsko okolje aktualni vladi nikakor ni bilo naklonjeno in da je bila od prvega dne naprej pričakana na nož,« je dejal dr. Tomšič. Ob tem je spomnil na protestni shod kulturnikov, ki je bil organiziran, še preden je bila vlada konstituirana. »Ta vlada je bila v vsem tem času deležna stalnih napadov in ostre ter nekorektne obravnave, a je kljub vsem tem težavam in določenim iskram, ki so se kresale znotraj vladajoče koalicije, uspela izpeljati določene reforme in premagati številne ovire, ki so ji bile na poti,« je dejal dr. Tomšič.
Poudaril je, da so sprejeti ukrepi, pa tudi tisti, ki jih vlada še napoveduje, ogrožajoči do zakulisnih centrov moči iz pola tranzicijske levice. »Zato so prišle na spored druge metode, kot na primer spontana ljudska vstaja, ki je začela izgubljati zagon, ko se je izkazalo, da je spontanost krinka za točno določene interese, nato pa je še kot bomba udarilo poročilo KPK,« je ocenil dr. Tomšič. V poročilo KPK se dr. Tomšič podrobneje sicer ni spuščal, spregovoril pa je o vzrokih, ki so privedli do njegovega nastanka. Po njegovi oceni je pri omenjenem poročilu do izraza prišla večna obsesija tranzicijske levice, da se Janeza Janše odstrani iz političnega prizorišča. »Obstaja pa še en razlog, ki je globlji ali bolj strukturne narave – gre za ohranitev privilegijev, ki jih omenjeni centri moči uživajo,« je dejal dr. Tomšič. Ob tem je poudaril, da projekt ustanovitve Slovenskega državnega holdinga omogoča, da se premoženje državnih podjetij privatizira na pregleden način, ustanovitev slabe banke pa bi razjasnila, kdo vse je dobil tajkunske kredite in kdo jih je odobraval. Po njegovih ocenah je treba ta dva projekta preprečiti in prav temu je namenjen tokratni poizkus odstranitve predsednika vlade s političnega prizorišča. Ta poizkus je “najbolj premišljen, centri iz ozadja pa so imeli tudi pomoč znotraj koalicije,” je poudaril dr. Tomšič.
V nadaljevanju je spregovoril tudi o vzponu praznega formalizma, ki ponuja domnevno moralnost, pri čemer izstopajo tisti, ki so zadnji v vrsti, ki bi kaj podobnega lahko izvajali. Opozoril je tudi na nekatere prakse, ki jih lahko opazujemo v današnji družbi in ki so podobne praksam totalitarnih gibanj.
