Dolenjska in Novo mesto kot njena metropola sta znana po izredno bogati ilirsko-halštatski kulturi izpred okoli 2500 let. Pozneje razvoj te kulture nasilno prekinejo Kelti, ki pa rimskim imperatorjem niso delali preglavic, ker so se inkulturirali v rimsko kulturo. Velika rimska cesta Emona–Siscia ter grobne najdbe iz Novega mesta so čudovit primer nekdanje rimske navzočnosti. Začetek gradnje nove poslovne stavbe ljubljanske banke na »Beletovem vrtu« pri nekdanjem okraju in kasneje novomeški občini konec junija 1973 in predhodna arheološka raziskovanja so odkrila bogato in obsežno rimsko grobišče. Nekropola je bila delno odkrita že leta 1890 z gradnjo ceste v Bršljin in z gradnjo takratnega okrajnega glavarstva leta 1902. Odkritih je bilo okoli 60 bogato opremljenih grobov z lepo oblikovanimi glinenimi posodami in majhnimi balzamariji. Odkrili so tudi rdeče porcelanaste posode imenovane »terre sigillate«. Grobovi niso bili od rimskih vojščakov, ampak od navadnih ljudi, Ilirov in Keltov, ki so uživali blagodati rimske civilizacije. Grobovi izhajajo iz prvega stoletja našega štetja.
Foto: SAZU
