Vsaka revizija zgodovine je zlonamerna in nestrokovna, stalno poudarjajo naši etablirani zgodovinarji. Vsako alternativno mnenje je pospremljeno s pomilovalnim nasmeškom. Revizionizem je bil v prejšnjem sistemu nekaj najslabšega in zavrženega ter primernega za obsodbo in pogosto tudi kaznovanje (zapor, izguba službe, blatenje po medijih ipd.). Nekaj od tega se na žalost uporablja še dandanes. Pa poglejmo našo »uradno zgodovino«. Jaz jo delim na »čebinsko Novo zavezo« in »čebinsko Staro zavezo«.
Nova zaveza je posvečena Jezusu, ki je prišel odrešit človeštvo (ne samo izvoljeno ljudstvo, zato ga Judje priznavajo samo kot enega izmed prerokov, ne pa odrešenika). Stara zaveza cel čas nakazuje, da se bo pojavil odrešenik, ki bo izvoljenemu ljudstvu omogočil odrešitev od izvirnega greha, ki je povzročil izgon iz Raja.
Slovensko ljudstvo naj bi bilo odrešeno s pomočjo komunistične partije
Kako je pa pri nas? Slovensko ljudstvo je bilo odrešeno s pomočjo komunistične partije, ki je bila ustanovljena ponoči iz 17. na 18. april 1937 na kmetiji Antona Barliča v Zgornjih Čebinah. Nato je bila skladno s tem napisana celotna čebinska Nova zaveza, katera je edina resnica. Nova zaveza pa rabi še Staro zavezo, ki skozi celoten zgodovinski tok nakazuje prihod odrešenika. Ključne dogme čebinske »Stare zaveze« so: Slovenci smo pritepena plemena izza Karpatov, nakar smo se takoj ponižno udinjali za hlapce, nikoli nismo imeli svojega plemstva, ne posedujemo niti trohice svoje državotvornosti, bili smo brez lastne inteligence in podjetnikov, smo pa celoten zgodovinski čas krepili revolucionarnega duha.
Glede na odrešenjsko naravo Čebin, se dogme čebinske Stare zaveze ne smejo nikakor izničiti. V nasprotnem primeru v »težavah« tudi čebinska Nova zaveza. Ta (nova) je zacementirana in branjena na vse možne načine, čeprav je neskončno pisanega, slikovnega, filmskega, pričevalskega dokumentarnega ipd. gradiva (in tudi logičnega premisleka), ki zahteva temeljito prenovo oz. povsem nov pristop. Izpostaviti je potrebno tudi, da je postavljati dogme v čase (tu imenovano Stara zaveza), ko je virov za preverjanje resničnosti interpretacije takratnega obdobja še bistveno manj, še mnogo bolj nepošteno.
Resnica je samo ena, vendar je težko priti do nje
Eden izmed zelo pritlehnih pristopov je tudi trditev, ki se uporablja v primeru, ko zmanjka argumentov: da obstaja več resnic. To je seveda ne-umna trditev. Zakaj ne-umna? Ker njej lahko nasedejo samo intelektualno omejeni posamezniki (oz. oportunisti in verniki »ene in edine resnice«). Resnica je resnično samo ena, le do nje je pogosto zelo zelooo težko priti. In tu nikakor ne mislim, da jaz posedujem resnico. Samo opozarjam na to da, ko se postavi dogma, o kateri ne smeš dvomiti, je potrebno biti zelo previden. Še posebej takrat, ko se na daleč vidi politična (in posledično materialna) korist tistega, ki podpira to »edino resnico«.
