V uredništvu so me pred kratkim, ko je zaokrožila novica, da bo IBM, namesto pri nas, odpiral klicni center na sosednjem Hrvaškem, zaprosili za komentar nesposobnosti slovenske vlade, da bi pritegnila tuje naložbe v Slovenijo.
Najlažja stvar na svetu bi bilo napisati tak komentar. Pravzaprav so me k njemu že prehiteli mnogi komentatorji in politiki slovenske politične desnice, ki skuša iz takšnih zgodb kovati poceni politične točke, češ da njihovi bi se pa usedli dol z IBM in dogovorili o takšnih spodbudah, da bi ta vendarle prišel k nam in odprl tistih 50-1000 delovnih mest (takšen je bil menda razpon njihovih potencialnih načrtov v Mariboru). Pa se ne bom pridružil temu populizmu. Vlada je imela prav.
Država, v kateri se lahko pridejo veliki akterji z vlado dogovoriti o bolj ugodnih pogojih za svoje poslovanje, kot so na voljo ostalim, ni prostotržno gospodarstvo, ampak koruptivna kloaka.
Vem, to je tudi v razvitem svetu pogosta praksa in temu ne rečejo korupcija, ampak lobiranje. A ponavljam: to nima nič z ekonomsko svobodnim sistemom, ki bi vodil k pravičenemu konkurenčnemu okolju in maksimizaciji blaginje. Veliko pa s koruptivnimi praksami in njihovimi posledicami, ki jih ljudje potem nekritično pripišejo »kapitalizmu«.
Nesposobnost slovenske vlade se tako ne kaže v tem, da specifičnim interesentom ne zagotovi davčnih odpustkov ali kar subvencij, kot bi si oni želeli, ampak da za vse – tako majhne in domače kot velike in tuje – ne zagotovi poslovnega okolja, v katerega bi bilo vredno vlagati.
Kako to storiti pa je slovenski javnosti pogosto izziv skomunicirati; mnoge rešitve so namreč tudi nepriljubljene in nerazumljene. Nabiranje političnih točk z IBM zgodbo, namesto artikuliranja reform, ki bi naslovile težavo širše slovenske nekonkrenčnosti, tako bolj kot z upanjem, da ima politična desnica ponuditi alternativo, navda z občutkom, da so vsebinsko prazni in nezreli.
S konkurenčnostjo bi se morali začeti resneje ukvarjati. Slovenija se namreč res uvršča med najmanj uspešno četrtino držav EU po višini tujih naložb. Prav odsotnost naložb pa je ena večjih cokl pri zagonu našega gospodarstva in dvigu zaposlenosti, ki bi lahko na eni strani povečal produktivnost na drugi pa razbremenil socialne blagajne. Je torej en od osrednjih izzivov, če želimo doseči dvig standarda življenja in uravnoteženje javnih financ.
Več lahko preberete na domovina.je.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
