»Enakost spolov, katere pomemben del je uravnotežena zastopanost žensk in moških na vseh področjih javnega in zasebnega življenja, je eno temeljnih načel demokracije.«
S to zgrešeno mislijo se začne izjava za javnost, s katero je ministrica Anja Kopač Mrak oznanila, da bo prihodnje leto Slovenija uvedla kvote za »manjšinski spol« v upravah podjetij. Ideja o kvotah prihaja iz Bruslja in se nanaša na 18 podjetij, ki kotirajo na borzi (pri čemer usmeritve predvidevajo izbiro med tretjinsko ali 40-odstotno kvoto), ministrica pa je v izjavi povedala, da ne le, da idejo o uvedbi kvot podpirajo, ampak jih želijo v Sloveniji ob vpeljavi razširiti tudi na druga podjetja in organizacije.
Preden se lotim kvot, naj razložim, zakaj menim, da je zgornja izjava o enakosti tako zmotna. Nismo enaki. Fizično tako ali tako ne, a tudi psihologi vam bodo nanizali kup razlik v tem kako imamo ženske in moški na nekaterih področjih v povprečju vidno različne preference, različno razmišljamo, se različno soočamo s problemi…
Razlik ni moč zanikati. Ne vem tudi, zakaj bi jih hoteli – z njimi ni nič narobe. In ja, gre le za povprečja, posamezniki seveda tudi zelo štrlijo ven, a dejstvo ostaja: enakosti ni in to ne more biti »temeljno načelo demokracije«. Temeljno načelo ustavne demokracije je enakopravnost. Ta pa ne pomeni, da smo vsi enaki, ampak da za vsakega od nas veljajo enaki zakoni in da smo vsi upravičeni do enakopravne obravnave pred državnimi organi.
Mehanizem kvot na dosedanjih izkušnjah
Naj vam na podlagi področja, kjer v Sloveniji kvote že poznamo – kandidacijskih postopkov na državnozborskih in lokalnih volitvah – razložim kako mehanizem kvot v praksi deluje. Princip delovanja je tako enak v političnem in v poslovnem svetu, le številke bi bile malo drugačne.
Več lahko preberete na domovina.je.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
