Avtor: Janez Šušteršič.
Podatki na prvi pogled ne potrjujejo premierkine teze, da se varčevanje ne splača, ker preveč zmanjšuje tudi prihodke.
Predsednica vlade je v pogovoru za RTV Slovenija o proračunski politiki prejšnje vlade dejala: »… končni izplen ukrepov, ki so jih sprejeli, je zelo vprašljiv, če gledamo skupen obseg. Je na odhodkovni strani nekaj prihranka, ampak hkrati s tem znižaš tudi prihodkovno stran, tako da ne vem, če je kdo že uspel izračunati skupen obseg.«
Predsednici vlade bi rad zaupal, da je statistični urad že 29. marca objavil uradne podatke o primanjkljaju države v letu 2012, prejšnji teden pa jih je še nekoliko dopolnil. Ti podatki omogočajo odgovoriti na vprašanje, ki jo muči. Ker verjamem, da sama nima veliko časa za pregledovanje tabel, njen minister pa je trenutno v ZDA, ji bom pomagal s povzetkom glavnih ugotovitev. Upam, da ji bo tako ostalo več časa za razmišljanje o ukrepih, ki jih pripravlja njena vlada in na katere še vedno čakamo.
Zmanjšanje primanjkljaja v letu 2012
Primanjkljaj sektorja države, ki poleg proračuna vključuje tudi druge javne blagajne, se je lani zmanjšal na štiri odstotke bruto domačega proizvoda oziroma za 2,4 odstotne točke glede na leto 2011. Večina prilagoditve, točneje tri četrtine, je bila narejena na izdatkih. Njihov delež v BDP se je zmanjšal s 50,8 na 49 odstotkov, medtem ko se je delež prihodkov povečal s 44,4 na 45 odstotkov. Takšna struktura postavlja na laž očitke, da je bila konsolidacija javnih financ dosežena izključno z varčevanjem in brez ukrepov na prihodkih.
Primerjave deležev v BDP ne povedo celotne zgodbe, zato si poglejmo še absolutne podatke. Izdatki države so se lani zmanjšali za 985 milijonov evrov (5,4 odstotka), prihodki pa so upadli za samo 105 milijonov (0,7 odstotka). Skupaj je to prineslo zmanjšanje primanjkljaja države za ogromnih 880 milijonov oziroma 38,3 odstotka.
Lani so se prvič zmanjšali izdatki, ki so veljali za nedotakljive: sredstva za zaposlene v javnem sektorju za 151 milijonov (3,3 odstotka), za socialna nadomestila za 171 milijonov (2,2 odstotka). Čeprav si je vlada s tem prislužila očitke o »brezglavem varčevanju« in »neoliberalizmu«, je bilo največje zmanjšanje izdatkov pri investicijah in kapitalskih transferjih, za 624 milijonov oziroma 30,2 odstotka. Žal je to tisti del proračuna, ki ga je najlažje hitro zmanjšati, in to res škodi gospodarski rasti, še bolj pa rentnikom, ki so navajeni živeti na račun slabega nadzora nad porabo tega denarja.
Sodne odločbe, ki so razveljavile nekatere od varčevalnih ukrepov, prikazane slike ne bodo bistveno pokvarile. Izplačilo regresa in neustavno znižanje pokojnin bosta državo stali približno 75 milijonov, ki bodo knjiženi kot izdatek leta 2012, ko je obveznost nastala. Vendar bo to lanski primanjkljaj povečalo za samo 0,2 odstotka BDP.
Varčevanje in prihodki
Kot rečeno, se kljub varčevanju prihodki države niso bistveno zmanjšali. Nekaj dodatnega denarja so prinesle povišane dajatve. Davkov na proizvodnjo in uvoz, kjer se skrivajo povišane trošarine, je bilo tako lani pobranih za 67 milijonov (1,3 odstotka) več. Več je bilo tudi prihodkov od lastnine, zlasti dividend iz državnih podjetij, in sicer za 55 milijonov (18,7 odstotka).
Domnevni negativni učinek varčevanja na prihodke se verjetno najbolj pokaže pri davkih na dohodek in socialnih prispevkih. Ti so se lani znižali za 185 milijonov (2,2 odstotka), kar je samo 18,8 odstotka skupnega zmanjšanja izdatkov. Podatki torej na prvi pogled ne potrjujejo premierkine teze, da se varčevanje ne splača, ker preveč zmanjšuje tudi prihodke.
Primanjkljaj v letu 2013
Predsednica vlade še ni povedala, kakšen primanjkljaj bo vlada poskušala doseči letos. Ministrstvu za finance je naročila analizo stanja, ki je ni razkrila javnosti, je pa brez vsakršnih številk povedala, da »sprejeti proračun ne stoji, da so luknje na prihodkovni in odhodkovni strani«. Ker teh izjav skoraj ni bilo mogoče razumeti drugače kot iskanje političnega alibija za ohlapnejšo proračunsko politiko, je še na hitro zatrdila, da to ne pomeni nujno večjega primanjkljaja in da bo vlada pripravila ukrepe.
Tudi tu so jo vrli statistiki prehiteli. V omenjem poročilu so napovedali, da bo letošnji primanjkljaj dosegel 4,2 odstotka BDP. Kolikor vem, se takšne napovedi pripravijo s pomočjo podatkov in razmisleka uradnikov iz direktorata za proračun, ki jih predsednica vlade gotovo dobro pozna. Takšna napoved pomeni, da na ministrstvu za finance, kljub vsem domnevnim luknjam in nepripravljenim ukrepom, še vedno ocenjujejo, da je možno letošnji primanjkljaj obdržati približno na lanski ravni. Glede na gospodarske razmere in s političnimi igricami izgubljeni čas bi bil to tudi čisto spodoben dosežek in prav bi bilo, da se vlada k njemu čim prej tudi javno zaveže.
Premierka v stiski
Predsednica vlade se je očitno znašla v komunikacijski stiski, ki je ne zna prav dobro rešiti. Po eni strani želi svetu sporočati, da v Sloveniji ni resnih težav in da bo nadaljevala dobro zastavljene ukrepe prejšnje vlade. Po drugi strani mora pred domačo javnostjo nekako utemeljiti, zakaj bo te ukrepe nadaljevala, če pa jim je doslej krčevito nasprotovala. Iz stiske se poskuša izviti tako, da glasno kritizira stanje, ki ga je prevzela, in da poudarja razlike med njenimi in preteklimi ukrepi. Toda kritika stanja ni tisto, kar bi pomirilo mednarodno javnost, poudarjanje različnosti ukrepov, preden si te sploh predstavil, pa je tudi nekoliko komično.
Predvsem pa Alenka Bratušek nima nobenega utemeljenega razloga, da bi lahko prosila za dodaten čas. Večino časa, ki bi ga lahko imela, si je ukradla sama. Če bi lani ne podpisovala zahtev za referendume, bi jo ob prevzemu vlade pričakali delujoča slaba banka in začeti postopki privatizacije na holdingu. Če ne bi sprejela igre tistih, ki jim je bila edina prioriteta čim prej zrušiti vlado, bi lahko v miru poiskala finančno ministrico in pripravila prepričljiv program še pred imenovanjem. Krivde za položaj, v katerem se je znašla, zato nikakor ne more zvaliti na druge.
Vir: Finance
