Krimska jama je bila v času druge svetovne vojne, točneje leta 1942, prizorišče številnih zločinov vodstva partizanskega bataljona »Ljube Šercerja«, predvsem nad civilisti, a tudi nad posameznimi partizani. Trenutna izkopavanja pa nakazujejo, da je bila v funkciji tudi v letih po vojni. O morišču je bilo vse od njenega odkritja jeseni 1942 spisanih na desetine prispevkov, mnogi so danes zlahka dosegljivi na spletu.
Leta 1990 je bila ob jami spravna slovesnost, domačini so postavili kapelico po načrtih Franceta Kvaternika in mogočno razpelo, delo umetnika Staneta Jarma.
Pred nekaj leti je občinski svet Občine Borovnica soglasno sklenil, da je skrajni čas za pokop vseh mrtvih na ozemlju občine in namenil del proračunskih sredstev za iznos posmrtnih ostankov umorjenih iz Krimske jame. Ustrezno pomoč je tedaj obljubila tudi Občina Cerknica, župnija Begunje pri Cerknici pa primerno pokopno mesto. Družine domnevnih žrtev so bile o nameravanem izkopu obveščene preko javnega poziva v Družini 1. decembra 2013. Vsi sorodniki domnevnih žrtev, ki so se oglasili, so se strinjali s tem, da se posmrtni ostanki žrtev pokopljejo v skupnem grobu na pokopališču v Begunjah pri Cerknici.
Po začetnih zapletih so dela konec leta 2015 vendarle stekla. Vlada RS je dala soglasje k prekopu žrtev, Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč je zagotovila sredstva za pokop in DNK preiskave, vodstvo projekta pa je Občina Borovnica zaupala Jamarskemu klubu Borovnica. Slednjemu so na pomoč priskočili še Jamarsko društvo Rakek, Jamarsko društvo Logatec, Jamarsko društvo Ajdovščina, Turistično in Planinsko društvo Borovnica ter številni domačini iz Borovnice, Zabočevega in Zavrha, najsi bo finančno, fizično ali s strojno pomočjo pri transportu, izvleku in sortiranju. Pri izkopu posmrtnih ostankov sodeluje tudi stroka: arheologi dr. Anton Velušček, Uroš Košir in Martina Kocmur ter sodelavec Inštituta za raziskovanje Krasa iz Postojne, dr. Andrej Mihevc.
Izkop še vedno ni zaključen. V štirinajstih dneh, oziroma šestih koncih tedna, ki so jih prostovoljci prebili v Krimski jami in ob njej, pa so iz grobišča izvlekli že 213 120-litrskih sodov oz. 28,50 do 29 m3materiala – zemlje, skal in lesa, nadalje okoli 3 m3 hlodov in lesnih ostankov. Med to so bili pomešani fragmentirani skeletni ostanki 26-ih ljudi. Domačin, ki je obiskal delovišče, pa nas je napotil še k bližnjemu, manjšemu breznu (Jama pri Rotovi skali), kjer je bil najden in iznesen še en skelet. Vsi posmrtni ostanki so po vsaki delovni akciji prepeljani na varno v župnišče v Begunjah pri Cerknici.
Izvlek materiala je močno otežen zaradi same strukture jame. Vhodno brezno ni čista vertikala, je poševno, zato se sodi pri izvleku zatikajo. To je bilo zlasti nevarno za jamarsko ekipo na dnu, ki ima sorazmerno malo možnosti za umik iz vpadnice. Ekipa v jami je izkop vršila stopničasto v globino v sektorjih, označenih z 1, 2 in 3. Jama je sedaj globlja za okoli tri metre. Točno globino nasipnega stožca še vedno ne moremo oceniti, saj se trenutne meritve brezna ne ujemajo s predvojnimi. Brezno naj bi minirali vsaj dvakrat, leta 1947 in 19.9.1948, kolikokrat so pozneje vanj še nasipali material in hlodovino, pa je težko oceniti.
Delo se bo nadaljevalo v sredini maja, predvidoma dva konca tedna (14.-15.5., 21.-22.5.).
Anton Palčič, Jamarski klub Borovnica
