
Skupina katoliških izobražencev v Mariboru ni imela namena javno spregovoriti o predstavi Igra o Antikristu, oratorij po mariborski nadškofiji (v nadaljevanju: Igra o Antikristu), ker že zaradi plehke vsebine besedila oratorija ne bi radi dajali kakršnekoli medijske publicitete in svoje podpore temu medijsko sicer zelo napihnjenemu dogodku.
Ko pa smo prebrali strokovne ocene o umetniškem dometu predstave v Ljubljani in Mariboru in si pridobili še nekaj pomembnih informacij o finančni podpori predstavi pri njeni postavitvi na oder v Ljubljani in dvoransko predstavitev v Mariboru, smo se odločili, da navedemo svoja stališča.
Strinjamo se s strokovno oceno umetnostnih kritikov, da je Igra o Antikristu vse drugo samo ne apoteoza, vrhunska umetnost glede na besedilo, postavitev na oder in glasbo. Ker sta predstavo finančno podprla Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana, bi bilo dobro, da nekdo odgovarja za slabo naložen davkoplačevalski denar.
Igra o Antikristu je bila skrbno načrtovana in naročena, kar je razvidno iz dolge priprave, ki jo zahtevajo tako pisanje besedila in glasbe kot tudi izbira in pritegnitev k sodelovanju nekaterih vrhunskih umetnikov, ki so predstavo izvedli. Na tem mestu se postavljajo moralna, politična, estetska in kulturna vprašanja.
Je mar moralno razpihovati v družbi, ki je v moralni krizi, posamezna nemoralna početja, ker to ne vodi k zdravim moralnim držam? To pa toliko bolj, ker Igra o Antikristu po svoji vsebini in umetniškem dometu nikakor ni moralno neoporečno in umetniško dovršeno delo.
S političnega vidika Igra o Antikristu razgali in razkrinka pojmovanje politike, ki jo vodi slovenska levica. Za to politiko še vedno velja Stalinovo načelo: »Kolikor slabše, toliko boljše!« In vsi vemo, kam je taka politika pripeljala Stalina, državo, ki jo je vodil, in svetovno gibanje, ki je neslavno končalo. Na predstavi v Ljubljani nista bila naključno navzoča prvi in predzadnji predsednik Republike Slovenije ter številni predstavniki boljševistične nomenklature. Iz njihove navzočnosti je razbrati, da je bila predstava načrtovana in izvedena kot podpora najnovejši struji slovenske levice, ki zagovarja anarhizem v politiki in javnem življenju. Ta struja je stopila na politično prizorišče pred dobrim letom s svojimi protesti v Mariboru in Ljubljani. Ko je nasilno prišla na oblast, si sedaj prizadeva, da pod krinko »umetniške« predstavitve ene od žal neštetih dramatičnih zgodb slovenske tranzicije (finančni polom mariborske škofije), legalizira, moralno upraviči ter po možnosti utrdi na videz nov, v bistvu pa anarhičen in nasilen stil oblasti, ki ga slovenska levica edino premore in obvlada. Pri tem pa trdovratno tišči glavo v pesek in noče sprejeti dejstva, da so take oblike vladanja v EU na vseh ravneh presežene in jih je Evropski parlament politično zavrgel kot zgodovinsko zmoto, ki je povzročila človeštvu največ gorja v vsej njegovi zgodovini. Iz teh razlogov je Igra o Antikristu prava politična sprevrženost, ki ogroža slovensko pot v prihodnost. Če Slovenija vztraja v tej očitni miselni in politični sprevrženosti, bo rakasto tkivo evropske civilizacije. Vse kaže, da smo prišli do točke, ko se ni več mogoče poigravati z lastno usodo.
O umetnostni razsežnosti Igre o Antikristu pa samo to: Uporabljati umetnost za poveličevanje neuspehov in sprevrženo prikazovanje dramatičnih dogodkov, ki so nas vse prizadeli, je zloraba umetnosti in kaže na zlonameren odnos do umetnosti, ki je poklicana, da posameznika in družbo vodi k spoznanju resnice z vidika lepote.
p. Janez Sraka
Skupina katoliških izobražencev, Maribor
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.