Pozareport, Dnevnik, Razgledi: Slovenija o krizi v Libiji

Pozareport (Gadafijski fiasko predsednika Danila Türka): “Rešitev za konflikt v Libiji je treba najti znotraj te severnoafriške države … Poseganje v državljansko vojno je nevarna zadeva, zato lahko mednarodna skupnost nudi le humanitarno pomoč … Prepoved poletov je običajno le takrat, kadar obstaja aktualna in zelo razširjena nevarnost humanitarne katastrofe, kot je bilo v Iraku in Bosni in Hercegovini …”

Vse to so besede predsednika države Danila Türka, ki jih je izrekel minuli torek, komaj dva dni pred sprejetjem resolucije varnostnega sveta Združenih narodov, ki je prepovedala letalski promet nad Libijo, kar je napovedovalo vojaško intervencijo mednarodne skupnosti zoper Gadafijev režim.

Izjav predsednika Türka se je takoj ostro lotila Janševa SDS, saj naj bi predsednik Türk “podpiral libijskega samodržca in uzurpatorja Moamerja Gadafija,” nato pa še nekdanji minister za zunanje zadeve in evropski poslanec Ivo Vajgl (Zares), ki je izjave nekaterih slovenskih politikov (resda jih ni izrecno omenil, se pa ve, da je Vajgl mislil na izjave predsednika Türka in ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja) označil kot “nesprejemljive, saj hrabrijo libijskega voditelja Gadafija in spodkopavajo napore mednarodne skupnosti, da bi ustavila Gadafija in preprečila morijo v Bengaziju,” ki po Vajglovih besedah lahko postane nova Srebrenica.

/ … /

Dnevnik (Gre za zdrav skepticizem): Predavatelj mednarodnih odnosov na FDV Milan Brglez je dosedanjo relativno zadržanost vodilnih predstavnikov slovenske zunanje politike glede posega v Libiji – tako je zunanji minister Samuel Žbogar pred dnevi dejal, da je Slovenija v vseh pogovorih v mednarodni skupnosti glede Libije med bolj rezerviranimi, in zatrdil, da naša država ne bo članica morebitne koalicije voljnih – ocenil kot zdravi skepticizem. Še zlasti ker se je vedno izpostavljalo, da se Gadafi bori proti civilistom. “Civilist, ki nosi orožje, ni civilist.” Poleg tega Brglez poudarja, da kakšnih jasnih evidenc o zločinih proti človečnosti, za katere zatrjujejo, da se dogajajo, ni. Doslej je jasno, da poteka državljanska vojna. Brglez tudi opozarja na unikum, “če ne celo precedens”, ki ga uveljavlja resolucija, to pa je vzpostavitev nadzornega mehanizma nad uporabo sile s strani držav, ki bi posredovale.

/ … /

Razgledi (Zakaj Samuel Žbogar ni voljan kot Dimitrij Rupel): Zunanja politika države je lahko takšna ali drugačna, ni pa prijetno, če zbuja sum, da njeni nosilci nimajo veliko pojma o tem, kaj se po svetu dogaja. Za, čez palec, 75 milijonov evrov, kolikor jih na leto pokuri zunanje ministrstvo, je, kakor je videti, obveščenost slovenskega zunanjega ministra in predsednika države slabša, kot bi bila, če bi za nekaj tisoč evrov naročnin temeljito prebirala svetovni tisk. Bolje ukiniti diplomate, ki se dolgočasijo, kot financirati takšno zunanje ministrstvo.

Več: Pozareport, Dnevnik, Razgledi