Kaj fiskalno pravilo sploh pomeni? Kakšne posledice bo imelo za nas, prebivalce? Kako bi lahko to vplivalo na naše premoženje? Zdi se, da na ta vprašanja ni odgovorov. Nekateri menda ne znajo brati, drugi ne razumejo ali nočejo razumeti, tretji pa niti ne smejo vedeti, kar vedo.
Prebral sem eno definicijo tega pravila: »zlato fiskalno pravilo zahteva, da so proračuni držav članic uravnoteženi ali v presežku«. Porabimo lahko samo toliko, kolikor ustvarimo. Kaj pa če ne ustvarimo dovolj ali ustvarimo celo manj, kot potrebujemo? To se nam namreč dogaja sedaj in verjetno se bo še kar nekaj časa.
Socialna država pomeni naraščanje dolga
Slovenija danes polovico proračuna namenja socialnim namenom (izobraževanje, sociala, zdravstvo in pokojnine). Tako je okoli 10% vseh prihodkov države namenjenih pokojninski blagajni. Boleč trn v peti naše države je javna uprava. Veliko se govori tudi o nujni reformi zdravstvenega sistema, itd. Varčevalni ukrepi morajo prej kot slej znižati tudi te odhodke države ali jih vsaj bolj smiselno uporabiti.
Poleg rednih obveznosti so skrb zbujajoče vedno višje obresti, ki jih moramo plačevati za pretekla zadolževanja. Po ocenah vlade Slovenija danes namenja 9,3% državnega proračuna samo za plačilo obresti. Banka BIS, Banka za mednarodne poravnave, je že pred leti opozorila, da so »industrijsko razvite države na skorajda nepovratni poti v bankrot«. V tej centralni banki centralnih bank so posvarili pred preveč »divjim« zadolževanjem. Težave vidijo ravno v plačevanju obresti, ki se samo kopičijo. Če se dolg Slovenije ne zmanjša, bodo stroški obresti počasi postali nevzdržni. Sociala države, katere gospodarstvo ne ustvarja, je torej predraga.
Varčevali bomo davkoplačevalci
Nemški finančni minister Schäuble je pred kratkim izjavil, da »moramo v 2 letih imeti skupno EU federacijo«. Torej skupno finančno politiko. Evropske inštitucije bodo vedno bolj odločale, kaj in kako lahko financiramo, tudi v Sloveniji. Na zadnjem sestanku G7, najmočnejših držav na svetu, so se dogovorili o uvedbi avtomatične, meddržavne, izmenjave podatkov o računih tujih vlagateljev. Sicer bo potrebno še nekaj časa, da se to pravilo uveljavi, a sporočilo je jasno: skrivanja denarja je konec.
Deutsche bank pričakuje »propad bank v Evropi«. Schäuble je temu pritrdil: »naredimo hitro, da prej ne pride do kolapsa«. Danes je Nemce strah razlastninjenja. Prilivov na banke skorajda ni več. Tudi Nemčija ima na bankah izredno nizke ali celo negativne obrestne mere. Zaradi tega Nemci izgubljajo milijarde. London, finančna Meka Evrope, beleži za kar 700% več prilivov iz bogatejših držav Evrope.
Naj se vrnemo še k BIS banki. Za izhod iz situacije vidijo predvsem dve rešitvi. Prva je tiskanje denarja za kritje dolgov držav in druga je zniževanje javnega dolga preko inflacije. Prva se torej že uresničuje, inflacijo pa tudi vedno močneje čutimo. Vprašajmo se, kakšen vpliv bo imela inflacija na moje premoženje?
Umetna podoba stanja
Danes imamo v gospodarstvu razkorak, ki ga še nikoli nismo doživeli. Na eni strani se delnice nahajajo v rekordih (Dow Jones, Dax), kazalci gospodarske moči pa pešajo kot že dolgo ne. Napovedi za gospodarsko rast so negativne praktično za vse razvite države. Znani vlagatelj in milijarder George Soros celo stavi na padec vrednosti delnic. To bi bil tudi pričakovan in realen scenarij, glede na to, koliko umetnega denarja je bilo »napumpanega« v finančni sistem. S tem denarjem so bile tudi bilance podjetij umetno popravljene. Kako si sicer razlagate visoke vrednosti delnic podjetij, ki odpuščajo, prodajajo, skratka slabijo? In če so podjetja v najlepšem redu, zakaj potem sploh potrebujemo slabo banko, odpad za banke in podjetja, ki so spravila svet na kolena?
Fiskalno pravilo bi naj torej zajezilo nespametno zadolževanje. Vprašanje pa ostaja, kako se bodo financirali izdatki, če je prihodek države premajhen. Nekje bo potrebno stroške zmanjšati. Upajmo pa, da bo država sposobna tudi več ustvariti. Kaj dosti več nam skoraj ne morejo odvzeti.
Foto: Podlupo.si
Pripis uredništva: Marko Kocuvan je samostojni premoženjski svetovalec.
// //
