Pozivamo predsednika republike Boruta Pahorja, predsednika vlade Mira Cerarja in zunanjega ministra Karla Erjavca, da odločno obsodijo nasilje v Kataloniji, in hkrati prosimo vse kristjane, naj se v svojih molitvah spomnijo tako Kataloncev kot tudi španskih oblastnikov za mirno rešitev krize.
Z Krščanskem forumu z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje v Kataloniji, kjer se je prebivalstvo v pogojih hude policijske represije večinsko odločilo za samostojno državo. Zgodba v marsičem spominja na osamosvajanje Slovenije, čeprav obstajajo tudi velike razlike. Fotografije iz Katalonije na nedeljski referendum prvega oktobra letos pa nas spominjajo na dogajanje v Kosovu v osemdesetih letih, torej na dogodke, za katere smo že mislili, da so za vedno odšli v zgodovino, vsaj na ozemlju Evropske unije.
Pravica narodov do samoodločbe je ena temeljnih človekovih pravic na ravni skupnosti, ki jo je jasno opredelil že ameriški predsednik Thomas Woodrow Wilson ob koncu prve svetovne vojne, vendar se je začela realizirati šele veliko kasneje. Šele tik po padcu berlinskega zidu ter malo pred padcem Ceauşescujevega režima v Romuniji, v začetku novembra 1989, je tedanji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov na sovjetsko-ameriškem vrhu na Malti dejal, da nove Jalte ne bo in da si bodo narodi sami krojili svojo prihodnost. Dobro leto kasneje smo tudi Slovenci na plebiscitu odločali o svoji prihodnosti – k sreči brez represivnih posegov JLA, čeprav so bile v zraku grožnje.
Ne glede na to, da referendum ni bil v skladu s špansko zakonodajo, pa velja spomniti, da je bilo v zgodovini že več primerov krivičnih zakonov, ki so teptali voljo ljudi. Navsezadnje je bil tudi slovenski plebiscit po interpretaciji nekaterih jugoslovansko usmerjenih pravnikov v nasprotju z ustavo SFRJ.
Nikakor ne odobravamo policijskega nasilja nad Katalonci, čeprav se zaveda zapletene pravne (ne)logike katalonske samostojnosti in tudi temne strani odcepitve Katalonije (možna odcepitev nekaterih drugih regij, večji vpliv Rusije, računice skrajne levice, večja samozavest islamistov). Posebej smo lahko zaskrbljeni nad dejstvom, da je sedanji španski premier, ki nosi največjo odgovornost za nasilje, kot vodja španske ljudske stranke tudi pomembna osebnost Evropske ljudske stranke, torej opcije, iz katere izhajajo očetje združene Evrope (Adenauer, Schuman, de Gasperi, itd.). Prav tako nas lahko skrbi molk vodilnih predstavnikov Evropske unije, saj takšen poseg lahko sproži razpad Evropske unije, ki je že sedaj v krizi, kar se je pokazalo ob neenotnem odzivu na vprašanje imigracij iz Bližnjega vzhoda.
Obžalujemo, da se uradni Madrid ni zgledoval po Londonu, kjer so se britanske oblasti ob referendumu na Škotskem obnašale zelo zadržano in se niso vmešavale v dogajanje. Res pa je, da bodo morali Katalonci ne samo španskim oblastem, pač pa tudi svetu povedati, zakaj želijo na svoje. Rešitve pa ni mogoče izsiliti z represijo, pač pa preko pogajanj. Izkušnje z neuspešnimi pogajanji o sporazumni razpustitvi SFRJ oz. s sporazumnim odhodom Slovenije iz SFRJ pa so pripeljale do tega,, da se je Slovenija odločila za »enostransko« odcepitev na podlagi plebiscita ter sprejete zakonodaje, kar je hotela s silo preprečiti JLA. Oborožen upor TO in policije agresorski armadi pa je prinesel zasuk v evropskem ter ameriškem javnem mnenju, saj se je vsa svetovna javnost na lastne oči prepričala, da nismo zgolj tretjerazredni seperatisti, ki bi se šli operetno osamosvojitev (čeprav so si nekateri v Sloveniji želeli takšnega scenarija).
Pozivamo predsednika republike Boruta Pahorja, predsednika vlade Mira Cerarja in zunanjega ministra Karla Erjavca, da odločno obsodijo nasilje v Kataloniji, in hkrati prosimo vse kristjane, naj se v svojih molitvah spomnijo tako Kataloncev kot tudi španskih oblastnikov za mirno rešitev krize.
Krščanski forum SDS
