Avtor: Stanislav Kovač. Vlada Alenke Bratušek v koalicijski pogodbi obljublja izhod iz gospodarske in socialne krize, Zoran Janković pa že napoveduje, da bo v prihodnje »mnogo bolje, kot je bilo zadnje leto«. Ker so banke in gospodarstvo pred zlomom, se postavlja vprašanje, kaj nas v resnici čaka pod novo vlado.
Otroci nacionalnega interesa
Trdo jedro vlade Alenke Bratušek sestavljata politična otroka nacionalnega interesa PS in SD, ki sta v zadnjem letu vsako misel na privatizacijo ali vstop tujega kapitala v državo takoj označili za veleizdajo nacionalnega interesa. Spomnimo se samo histeričnih nacionalističnih izpadov lani še opozicijskih politikov PS in SD ob napovedi dokapitalizacije NLB ali privatizacije Telekoma, Petrola in Zavarovalnice Triglav, da o prodaji »domačega trgovca« Mercatorja niti ne govorimo.
Zdaj že nekdanji finančni minister Šušteršič je ob lanskih pobesnelih izpadih varuhov nacionalnega interesa večkrat opozoril, da brez prodaje večjih gospodarskih sistemov v Slovenijo ne bo tujih vlagateljev, brez tega pa se nam slabo piše. Koalicijska pogodba nove vlade kljub temu niti z besedo ne omenja tujega kapitala. Sovražen odnos PS in SD do tujega kapitala ne preseneča, saj sta med glavnimi ekonomskimi ideologi PS in SD velika varuha nacionalnega interesa Jože Mencinger in France Križanič.
Bratuškova, preberite poročili MDS in EK
Koalicijska pogodba kaže, da nova premierka Bratuškova očitno ni prebrala dveh glavnih ekonomskih dokumentov trojke o Sloveniji, to je dokumenta evropske komisije (EK) z naslovom In-Depth Review for Slovenia (EC, 30. maja 2012) in dokumenta MDS z naslovom Article IV Consultation with the Republic of Slovenia (IMF, 29. novembra 2012).
Poročilo MDS opozarja, da je slovenski tranzicijski model nacionalnega lastništva privedel do zadolženih bank, lastniške prepletenosti finančnih holdingov in gospodarskih družb, velikega deleža državne lastnine, slabega upravljanja bank in podjetij ter zlasti do visoke zadolženosti in podkapitaliziranosti podjetij, kar je danes glavna ovira za vnovično gospodarsko rast. Po mnenju MDS je za Slovenijo najpomembnejše vprašanje rešitev prezadolženih bank in gospodarstva, ki brez slabe banke in vstopa tujega kapitala ne bo možna (strani 17-20).
Tudi poročilo EK poudarja, da mora Slovenija nujno spremeniti napačen ekonomski model nacionalnega interesa, ki je v tranziciji temeljil na prevladujočem financiranju podjetij prek bank, nerazvitem trgu kapitala, velikem deležu državne lastnine in majhnem deležu tujih neposrednih naložb v slovenskih podjetjih. Enako kot MDS tudi EK Sloveniji svetuje prednostno reševanje prezadolženih bank in podjetij, preusmeritev iz bančnega v lastniško financiranje podjetij in spodbujanje tujih naložb v prezadolženo gospodarstvo (strani 22-23).
Slovensko gospodarstvo pred bankrotom
Povzeti poročili MDS in EK, ki vsebujeta glavne zahteve trojke za Slovenijo, prinašata naši državi jasno sporočilo: Slovenija mora zavreči bankrotirani mencingerjanski model nacionalnega interesa, ki je slovensko gospodarstvo v dveh desetletjih pripeljal pred dolžniški zlom. No, kljub temu se bo vedno našel kakšen pametnjakovič Marko Crnkovič in butnil totalno neumnost, da je Mencinger Kasandra slovenske privatizacije.
 |
Podatki iz grafa o razmerju med neto dolgom in dobički nefinančnih družb v vsej brutalnosti prikazujejo bankrot modela nacionalnega interesa in bi morali biti alarm najvišje stopnje za slovensko državo. Razmerje med neto dolgom in dobički nefinančnih družb je makroekonomski kazalec, ki na eni strani kaže zadolženost podjetij, na drugi pa sposobnost podjetij za odplačevanje bančnih dolgov iz poslovanja.
Po tem kazalcu ima Slovenija daleč najbolj zadolženo gospodarstvo v Evropi, ki ima hkrati najmanjšo sposobnost odplačila dolgov iz tekočega poslovanja: slovensko razmerje med neto dolgom in dobički nefinančnih družb je kar 17,1, povprečje evrskega območja je 3,6, medtem ko je v gospodarski lokomotivi Evrope, Nemčiji, le 1,6 (glej graf Zadolženost podjetij).
Tudi podatki iz drugega grafa o likvidnosti nefinančnih družb kažejo skrb zbujajočo podobo slovenskih podjetij, ki imajo najnižjo likvidnost v Evropi. Makroekonomski kazalec likvidnosti nefinančnih družb kaže delež gotovine in denarnih nadomestil podjetij, merjenih v odstotku BDP. Večji je delež, odpornejša so podjetja proti krizi, spodobnejša odplačevati dolgove in samofinancirati lasten razvoj. Zlasti zadnja velika svetovna kriza je potrdila znamenito pravilo poslovnega sveta Cash is king (denar je kralj), kar seveda ne velja za prezadolženo in finančno izčrpano slovensko gospodarstvo (glej graf Likvidnost podjetij).
 |
Slovenija drvi v izgubljeno desetletje
Decembra 2011 je bila v okviru bruseljskega instituta Bruegel izdana v tujini odmevna raziskava z naslovom Corporate balance sheet adjustment: stylized facts, causes and consequences (Ruscher, Wolff, 2011). Avtorja raziskave sta pri analizi 30 držav ugotovila, da ima dolžniška kriza podjetij izredno dolgotrajne in negativne makroekonomske posledice na podjetniške investicije, zasebno porabo in prek tega na gospodarsko aktivnost (BDP).
Vsi slovenski politiki na čelu z novo premierko Bratuškovo in novim guvernerjem BS Jazbecem bi si morali nujno prebrati omenjeno raziskavo, ki ugotavlja, da podjetja po nastopu krize zmanjšujejo svojo zadolženost po dveh poteh: z zmanjšanjem podjetniških investicij in večjimi prihranki zaradi krčenja stroškov dela, oboje pa zmanjšuje investicijsko in zasebno porabo ter s tem BDP. Raziskava nadalje ugotavlja, da razdolževanje podjetniškega sektorja traja od pet do deset let, v najslabših primerih tudi dlje. Spomnimo, da je Slovenija, ki ima najbolj zadolženo gospodarstvo v EU, trenutno šele v petem letu krize.
Podatki iz grafa o krčenju vlaganj podjetij po nastopu krize 2008 potrjujejo ugotovitev omenjene raziskave o negativnih posledicah razdolževanja podjetij in prinašajo Sloveniji še eno skrb zbujajoče sporočilo: prezadolženo slovensko gospodarstvo je od začetka krize v letih 2008-2011 med vsemi državami EU daleč najbolj skrčilo podjetniške investicije, in sicer kar za 12,2 odstotne točke BDP, medtem ko je povprečje območja zgolj dve odstotni točki BDP. Prav veliko krčenje podjetniških investicij je glavni mlinski kamen, ki vleče navzdol slovenski BDP po letu 2008 in hkrati zmanjšuje konkurenčnost podjetij (glej graf Upad podjetniških investicij).
 |
Rešitev je v tujem kapitalu
Avtorja zgoraj omenjene raziskave Ruscher in Wolff ponujata tudi alternativo dolgoletni gospodarski in socialni krizi, ki spremlja razdolževanje podjetij. Kot rešitev navajata dokapitalizacijo prezadolženih podjetij ali njihovo prodajo, ki je za gospodarstvo in družbo veliko hitrejša ter ekonomsko in socialno manj boleča pot razdolževanja podjetij, vendar praviloma sproži velik odpor lastnikov in menedžmenta podjetij, saj dokapitalizacija podjetij prinaša nove lastnike in nove menedžerje.
Prav to rešitev predlagata Sloveniji tudi EK in MDS v dveh ključnih dokumentih, navedenih na začetku kolumne. Obe mednarodni instituciji poudarjata dvoje. Prvič, Slovenija nima lastnega kapitala za reševanje prezadolženih podjetij, saj so banke v hudih težavah, država pa z velikansko proračunsko luknjo. In drugič, podatki iz grafa o tujih naložbah kažejo, da ima Slovenija med vzhodnoevropskimi državami najmanjši delež tujih naložb ter bi jih morala nujno povečati in kot novi kapital usmeriti v prezadolžena in podkapitalizirana podjetja, sicer ne bomo mogli hitro rešiti velike dolžniške krize (glej graf Tuje naložbe).
Pod Bratuškovo smo gotovi!
 |
Namesto hitrega, ekonomsko in socialno manj bolečega reševanja prezadolženega gospodarstva z vstopom tujega kapitala vlada Alenke Bratušek v koalicijski pogodbi niti z besedo ne omenja tujega kapitala. Prav nasprotno, nova vlada napoveduje okrepljeno vlogo države v gospodarstvu, nasprotuje slabi banki in v koalicijski pogodbi podpira pobudo Banke Slovenije o jamstveni shemi države za kreditiranje prezadolženih podjetij, čeprav ta še bolj napihuje dolžniški balon podjetij in podaljšuje agonijo slabih bančnih terjatev. Jamstvena shema v resnici pomeni nadaljevanje nacionalnega interesa v breme davkoplačevalcev ter v korist menedžerjev in lastnikov podjetij, ki so odgovorni za potop prezadolženega gospodarstva.
Slovenija se z novo vlado nevarno zapira pred tujim kapitalom in oživlja propadli tranzicijski model nacionalnega interesa, ki nas s pospešeno hitrostjo pelje v izgubljeno desetletje. Pod vlado Alenke Bratušek smo res gotovi!
Vir: Finance
