Pismo bralke: Kot vzgojiteljica si želim možnost ugovora vesti

Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

V preteklem šolskem letu sem na Pedagoški fakulteti v Ljubljani opravila prekvalifikacijo za vzgojiteljico. In skoraj pri vseh predmetih sem bila priča odkritemu spodbujanju vnosa teorije spola v predšolsko vzgojo. Učili so nas, da moramo odpirati tabu teme, kot so spolnost, smrt, nasilje … predvsem pa je bilo poudarjeno, da moramo pri temi družina izpostaviti, da so družine lahko tudi z dvema očkoma ali z dvema mamama in da mora biti ta vrsta družine predstavljena enakovredno kot klasična družina. Na vprašanje, zakaj bi otrokom razlagala o taki družini, če je niso še nikoli srečali, sem dobila obrazložitev, da zato, da bodo otroci potem, ko se bodo srečali s takšno družino, strpni do nje. Ta argument sicer razumem, ni pa mi jasno, zakaj so skoraj pri vseh predmetih poudarili ravno ta primer drugačnosti, med tem ko nihče ni spregovoril o tem, da moramo otroke učiti ljubezni oz. strpnosti do tistih, ki imajo govorno napako, telesno hibo, motnje pozornosti, lepotno napako … Taki otroci so praktično v vsaki skupini. Sama sem prepričana, da otroka naučiš sprejemati drugačne tako, da najprej sam sprejemaš drugačne, in mu to pokažeš na konkretnem primeru, s katerim se srečuje vsakodnevno. In prepričana sem, da človek, ki iskreno sprejema in spoštuje druge, drugačne in drugače misleče, sprejema drugačnost vseh vrst, če tudi se mu njihovo ravnanje ne zdi dobro. Poleg tega pa je po mojem mnenju seznanjanje otrok v predšolskem obdobju z družinami z dvema očetoma in dvema mamama, v skupinah, kjer takih primerov ni, strokovno sporno, saj stroka sama pravi, da moramo iti od znanih in domačih pojmov k vedno bolj oddaljenim in tujim (npr.: otrok najprej spozna mačko, psa, konja, šele nato lenivca, bradato agamo, piranho …).

Strinjam se s strokovnjaki, ki pravijo, da otroku o spolnosti in drugih tabu temah poveš takrat in toliko, kot ga to zanima.

Predvsem pa me je presenetil ogromen plakat, dobesedna reklama za istospolno usmerjene, ki je bil razstavljen v avli Pedagoške fakultete v Ljubljani, kjer je tudi Srednja vzgojiteljska šola. Na njem so bile slike na pol golih žensk ovitih v verige in podobne fotografije. Resno sem se vprašala, ali naše šolstvo res načrtno ustvarja takšno družbo. Kaj bo naša država pridobila z novimi generacijami, ki jih vzgaja na tak način? Je za prihodnost Slovenije to res najboljše?

Kot vzgojiteljica si želim, da bi imela glede nekaterih postavk v novem Družinskem zakoniku možnost ugovora vesti, saj bom le tako lahko pred otroke stopila kot človek, ki vedno iskreno pove tisto, kar misli, čuti in ve in ne kot nekdo, ki je za plačo in ljubi mir pripravljen poteptati svoje prepričanje, izkušnje, vest, vrednote in s tem sebe kot enkratno in unikatno osebo.

Želim si, da bi vsi Slovenci temeljito premislili o tem, kaj nam prinaša nov Družinski zakonik, se v največji možni meri udeležili referenduma in glasovali po svoji vesti, saj bo ta zakon bistveno vplival na nove generacije in s tem tudi na celotno Slovensko družbo.

Petra Kmet