Pajdaški kapitalizem je bankrotiral

Avtor: Stanislav Kovač. Vir: Finance. V nedavnem intervjuju za Finance je Egon Zakrajšek iz Feda Sloveniji končno natočil čistega vina, ko je dejal, da je naš ekonomski model nacionalnega interesa in pajdaškega kapitalizma bankrotiral. Ker Slovenija ni bankrotirala zgolj ekonomsko, ampak država poka po vseh šivih, si je treba postaviti vprašanje, kje je rešitev za izhod iz krize.

Zakrajšek: Pajdaški kapitalizem je bankrotiral

V omenjenem intervjuju je svetovno najvplivnejši slovenski bančnik brez dlake na jeziku povedal razloge, zakaj je Slovenija po 20 letih samostojnosti zadela ob zid pri sto kilometrih na uro: »Dejstvo je, da je ekonomski model nacionalnega interesa, to je pajdaški ali kronistični kapitalizem, bankrotiral in propadel. S tem je konec. Zdaj je vprašanje, kako iz tega, kako najti izhod. Izgubili smo 20 let. Račun za bankrot pajdaškega kapitalizma je družbi izdan s sanacijo bank, zlasti NLB.« (Finance, 4. decembra 2012)

Zakrajšek je predlagal tudi rešitev za izhod iz krize, kamor nas je potegnila simbioza med pajdaškim kapitalizmom, financiranjem nacionalnega interesa in bančnim sistemom: »Prodati je treba vse.«

Kdo so avtorji nacionalnega interesa

Glavni ekonomski avtorji bankrotiranega nacionalnega interesa so ekonomisti, ki imajo sedež zlasti na EIPF in tudi na ljubljanski ekonomski fakulteti. Imenujmo le medijsko najglasnejše in najvplivnejše: Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Franc Križanič, Veljko Bole, Mitja Gaspari, Dušan Mramor, Ivan Ribnikar, Maks Tajnikar, Marjan Senjur, Bogomir Kovač. Glavni politični ideolog nacionalnega interesa je France Bučar, ki je tudi podprl ustanovitev Jankovićeve PS. Njihove lovke segajo povsod: do političnih strank, dominantnih medijev, ekonomskih institucij.

Prvi glasnogovornik nacionalnega interesa in resnični šef EIPF Jože Mencinger sodi med glasne podpornike Jankovićeve PS, ki je nastala na pobudo glavnega strica iz ozadja Milana Kučana. Tudi dekan EF Dušan Mramor javno ne skriva navdušenja nad prvakom PS Jankovićem, pred predsedniško volilno kampanjo pa se je vpisal tudi med podpornike danes odpisanega Danila Türka, ki ga je podprl tudi Kučan. Türka je v njegovem predvolilnem brezplačniku podprl tudi vplivni ekonomist z EIPF Veljko Bole.

Politični krog vodilnih ljudi okoli EIPF in EF, dveh najvplivnejših ekonomskih institucij v državi, je tako sklenjen. Omenjeni ekonomisti sodijo v skupino tako imenovanih uglednih in resnih ekonomistov, ki jim slovenski dominantni levičarski mediji, ki obvladujejo več kot 90 odstotkov medijskega prostora, pripisujejo skoraj že božanski status.

Kučan je stric nacionalnega interesa

Glavni politični boter propadlega ekonomskega modela nacionalnega interesa in pajdaškega kapitalizma je bil skozi celotno tranzicijo Milan Kučan, stric vseh stricev iz ozadja. Bankrotirani model nacionalnega interesa je temeljil na zaprtosti do tujega kapitala, močni lastniški vlogi države, navzkrižni povezavi slovenskih podjetij, bančnem kreditiranju nacionalnih šampionov, veliki zadolženosti podjetij, nepreglednem delovanju trga kapitala in neučinkovitem delovanju pravne države.

V Financah sem že leta 2004, ko je Kučan ustanovil Forum 21, opozoril, da forum uteleša danes propadli model nacionalnega interesa in pajdaškega kapitalizma: »Predstavljajo tako imenovano omrežje old boysov, ki so tudi v tranziciji ohranili elitni položaj. Poslovne in kapitalske transakcije med Forumovimi korporacijami označuje pomanjkanje tržne tekmovalnosti, saj gre za zaprt in samozadosten korporativistični sistem. Korporacije iz Foruma 21 so tudi pobudnice razvpite ideje o zaščiti nacionalnih interesov v gospodarstvu, ki jim omogoča lastniško prepletenost, ščiti pred konkurenco in odpira pot do prevladujočih monopolnih položajev na domačem trgu.« (Glej Korporativna Slovenija, Finance 219/2004)

…..

Totalna vojna vladni privatizaciji

Vojna proti privatizaciji državnega premoženja poteka že od prvega dne imenovanja nove Janševe vlade. Na začetku smo več mesecev gledali spopad med vlado in AUKN, ki je bil predvsem kadrovska trdnjava Lukšičeve SD. Sledil je upravljavski vakuum v AUKN, ki pomeni novo blokado prodaje državnega premoženja. Kad, Sod in Modra zavarovalnica, ki imajo v lasti pomemben del državnega premoženja, so še vedno pod upravljavskim nadzorom starih kadrov, ki so bili nastavljeni pod prejšnjo vlado.

Sledila sta referenduma o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu (SDH). Oba referenduma sta v resnici namenjena politični blokadi prodaje državnega premoženja, saj slaba banka prinaša hitro očiščenje bilanc državnih bank in omogoča tudi hitro prodajo bančnega kapitala. Vse to zelo dobro vedo tudi strici iz ozadja in njihovi politični podaljški, zlasti Jankovićeva PS in Lukšičeva SD, ki ob podpori dominantnih levičarskih medijev kričita, da gre za »razprodajo in krajo stoletja«.

Na koncu so v ospredje znova stopili še zgoraj našteti ekonomski avtorji bankrotiranega nacionalnega interesa z EIPF in EF, ki silovito nasprotujejo prodaji državnega premoženja. Večina od njih podpira tudi predlagane referendume, s čimer kopljejo finančni grob Sloveniji.

Boj na vse ali nič

Strici iz ozadja, ki po padcu komunizma niso nikoli izgubili nadzora nad ključnimi ekonomskimi, finančnimi in medijskimi centri moči v državi, se zavedajo usodnosti današnjega trenutka: če bo Janševa vlada resnično prodala tujcem državne banke in zavarovalnice, velike gospodarske sisteme in medijske hiše, potem bodo za vedno izgubili nadzor nad ekonomsko, medijsko in politično močjo v državi. Zato imajo vsi dogodki v prihodnjih tednih, vključno z referendumi in demonstracijami proti Janševi vladi, v resnici samo en cilj: preprečiti prodajo državnega premoženja in odprtje Slovenije v svet, tudi za ceno padca vlade!

Vir: Finance