Avtorji Časnika

Domovina: Orbanov referendumski avtogol

Ne glede na interpretacijo referendumskega rezultata madžarskemu predsedniku Viktorju Orbanu ni uspel načrtovan upor proti kvotam za sprejemanje migrantov, ki jih določa EU. Na referendumu je namreč želel pridobiti podporo ljudstva za zavrnitev migrantskih kvot, … Beri dalje

V Adžariji množično spreobrnjenje iz islama v krščanstvo

Za zdaj se zdi, da je sožitje med kristjani in muslimani dobro. Četudi je spreobrnjenje mnogih muslimanov v krščanstvo za ostanek islamske manjšine v Gruziji postalo neke vrste tabu. Gruzijska islamska manjšina šteje še Čečene ob meji s Čečenijo in z Dagestanom ter šiite na vzhodu Gruzije v smeri Azerbajdžana.

Objokujemo elito, ki jo je revolucija pobila

Prizori iz Hude jame, Krimske jame, Košnice, Konfina, in vseh naslednjih odkopanih slovenskih krajev groze, bodo mitologijo zadnjih 70 let omajali in pred družbo in državne voditelje postavili jasno vprašanje: kje najdete razloge, da revolucije ne obsodite, saj je zločin tako očiten?

Digitalizirani otroci, digitalizirani starši

O vplivih sodobnih digitalnih tehnologij na celostni razvoj otrok se v zadnjem času preliva veliko (e-)črnila. Izpostavljajo se negativni vplivi, ki jih imajo ti mediji na socialni razvoj otrok: namesto neposrednega stika in navezovanja živih odnosov ter soočanja z realnimi stiskami, ki jih le ti prinašajo, ostane večina doživljanja ujetega v virtualno resničnost.

Kramljanje

Kramljanje je pomembna družbena veščina, ki deluje tako, da neznancem ni neprijetno v skupnem času in prostoru. Ta veščina vsebuje občutek za mero: kako se kramljanje začne, kdaj je potrebno spremeniti temo, katerih tem se je potrebno izogibati in jih niti ne smemo začeti ter podobne socialne spretnosti.

Moč molitve proti moči orožja

Preziranje molitve in posledično molivcev razodeva zaprtost in zagledanost vase, neobčutljivost in brezbrižnost, nezmožnost vživljanja v drugega in drugačnega. Pač, če človek ne vidi čez sebe, ne vidi drugih in zato zanj ne obstajajo. Spomnimo se, kaj se je zgodilo, ko je v Stični leta 1990 prvi kulturni minister v svobodni Sloveniji, dr. Andrej Capuder, omenil žlahtni meniški »Ora et labora«.

D. Črnčec, Reporter: Izdana Poljska

Pisalo se je leto 1683, 12. september, ko je v poznih popoldanskih urah na čelu 3.000 poljskih konjenikov, huzarjev kralj Jan Sobieski vodil največji konjeniški napad v zgodovini. Skupaj 18.000 konjenikov je zadalo smrtni udarec … Beri dalje