P. Verovšek za Siol.net: “Čeprav bi Trump močno izgubil, bi lahko v prihodnosti imel velik vpliv”

Republikanci v ZDA govorijo, da so podporniki demokracije, zato bi od njih pričakoval, da so najbolj proti takšnim, kot je Putin. Da zdaj njihov kandidat Donald Trump govori, da se dobro razume s Putinom, je zanje šok, ocenjuje Peter Verovšek, predavatelj politologije na Harvardu.

Nekateri trdijo, da sta Donald Trump in Hillary Clinton najslabša predsedniška kandidata v zgodovini ZDA. Se vam zdi, da to drži?
Trump je morda najslabši republikanski kandidat od Barryja Goldwaterja, ki je klavrno izgubil na volitvah leta 1964. A čeprav je izgubil, je vseeno sprožil novi val konservatizma v ZDA. Njegove ideje, ki so bile takrat zelo radikalne, so postale v 80. in 90. letih mainstream znotraj republikanske stranke. Čeprav bi Trump močno izgubil, bi lahko enako veljalo zanj. Če s tem populizmom in odkritejšim rasizmom ustvari nekakšen varen prostor za take ideje, ima lahko v prihodnosti velik vpliv.

Po drugi strani je Clintonova gotovo ena od bolj nepriljubljenih kandidatov v zgodovini. Veliko ljudi ima o njej slabo mnenje. V normalnih razmerah bi težko zmagala, a Trump je še manj priljubljen. Je pa verjetno najbolj kvalificirana kandidatka za predsednico v zgodovini ali vsaj v zgodovini 20. in 21. stoletja. Ima veliko izkušenj, pozna delovanje Bele hiše, saj je tam živela osem let.

Kateri kandidat bi, glede na splošni položaj, v katerem so ZDA, prinesel tisto, kar država trenutno potrebuje?
Glede na zelo majhno gospodarsko rast bi skoraj vsi politološki modeli dali prednost kandidatu stranke, ki trenutno ni na oblasti.

Drugače bi bilo, če bi bila gospodarska rast recimo štiriodstotna. Je pa enoodstotna ali dvoodstotna.

Po drugi strani se je izboljšalo stanje na trgu dela, nezaposlenost znaša le okoli 4,5 odstotka. V zadnjem mesecu so tudi plače začele rahlo rasti.

Vprašanje je, katere ideje bodo prevladale. Vemo, kaj lahko pričakujemo od Clintonove: malo višje davke, regulacijo trga dela, gospodarstva. Trump pa želi zmanjšanje regulacije, da ZDA izstopijo iz skoraj vseh trgovinskih sporazumov, da se osredotočijo nase, spodbudijo nacionalno industrijo. Njegovi ekonomski svetovalci so sami poslovneži, nihče ni ekonomist. Verjetno bo šel zelo na roko bogatašem. Če je to dobro ali slabo, je odvisno od tega, ali verjamemo, da bodo od uspešnosti bogatašev imeli koristi vsi ali ne.

Trump medijem velikokrat očita, da so pristranski. Se tudi vam zdi, da so?
Trump se pritožuje nad mediji, ker ga popravljajo in neprestano govorijo o tem, da laže. Po drugi strani pa je tudi del njegove strategije, da povleče vso pozornost nase in da mu ni treba plačevati za oglase, ker toliko medijskega prostora dobi zastonj. Hoče provocirati. Ljudje se o njem pogovarjajo in to je v bistvu dobro zanj.

Populizem je povsod po svetu v porastu. Ali to kaže na degradacijo politike?
Po eni strani se je gotovo pojavila degradacija. Če pogledamo recimo kampanjo za brexit, ki je temeljila na tem, da so voditelji kampanje za izhod iz EU odkrito lagali, gre gotovo za degradacijo. Po drugi strani pa tega populizma niso sprožili politiki sami. Odzvali so se na ljudstvo. To kaže tudi na spremenjen geopolitični položaj. Konec hladne vojne je. Vsaj na Zahodu je v povojnem obdobju strah pred Sovjetsko zveze držal vse stranke v določenih mejah in spodbujal neko enotnost vsaj na področju zunanje politike. Tega ni več.

Pomemben dejavnik je tudi konec gospodarske rasti. Dokler je šlo dobro, ni bilo razloga za populizem. Zdaj pa že več kot desetletje ni kakšne večje gospodarske rasti, zato začnejo ljudje iskati nove rešitve.

Ni pa vse samo v ekonomiji in materializmu. Tudi na kulturni ravni opažam nazadovanje. Z migrantsko krizo po letu 1945, ki je bila veliko večja kot današnja, ko so od komunizma v Vzhodni Evropi bežali Judje in manjšine, so zahodne družbe postale veliko bolj heterogene. To je bila “tiha revolucija”, ki se je v povojnem času razvijala na Zahodu. Zdaj se ljudje upirajo temu modelu multikulturalizma in se spominjajo časov, ko so bile družbe bolj enotne, ko so lahko vsem voščili vesel božič, ne da bi morali upoštevati še koga drugega.

Pogovarjala se je Urška Makovec, več lahko preberete na siol.net.