K sreči več 10 let živimo v miru, če že množični morilci niso bili kaznovani.  

Žalostno, vendar resnično: umori nas zabavajo

Kajnov sindrom se je najbolj eksplicitno uveljavil prav leta 1945, razloge zanj pa bi lahko iskali v vseh treh navedenih skupinah in se glasijo: mržnja, pohlep in oblast. K sreči nam je bilo vsaj dano v miru preživeti nekaj desetletij, če že množični morilci niso bili kaznovani.

Moje srečanje s »Hanzijem« in prisilno podaljševanje preteklosti

Ni namreč skrivnost, da je v naši državi precej ljudi s socialnega dna, ki razlog za svoj beden položaj vidijo v tem, da smo se Slovenci pred dobrimi dvajsetimi leti odrekli Jugoslaviji in socializmu. Kajti če se ne bi temu odpovedali, oni ne bi trpeli pomanjkanja (vsaj tako mislijo). Za njihov položaj so torej krivi »osamosvojitelji« in njihovi pristaši.

Kliči Udbo za Umor

Že v dveh svojih knjigah (Od Belce do Velikovca in 88 stopnic do pekla) sem razkril nova dejstva o terorističnem delovanju slovenske tajne politične policije (bombni atentati, ugrabitev). To se je dogajalo v 70. letih prejšnjega stoletja, kar je tudi čas, v katerem so, po najnovejših arhivskih odkritjih publicista Romana Leljaka, slovenski tajni politični policaji zagrešili tudi dva politična umora (Stjepan Crnogorac in Nikica Martinović).

Reporter: FAZ o udbovskih umorih

Agenti jugoslovanske tajne službe so morili tudi v Nemčiji, piše nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ), ki opozarja, da krivcev, čeprav so dobro znani, njihove države nočejo izročiti. Avstrijska policija nikakor ni mogla razjasniti umora hrvaškega … Beri dalje