Še vedno oče, še vedno sin
Pomlad me gane, vedno. Ker je tako čudežna – in hkrati tako naravna, samoumevna. Da se narava iz smrti vrne v življenje. Da se spet odloči živeti, čeprav je že umrla. Nekaj velikega mora biti … Beri dalje
Pomlad me gane, vedno. Ker je tako čudežna – in hkrati tako naravna, samoumevna. Da se narava iz smrti vrne v življenje. Da se spet odloči živeti, čeprav je že umrla. Nekaj velikega mora biti … Beri dalje
Obstajajo »očetove hčerke«, »očetovi sinovi« in »mamine hčerke«, a je verjetno najbolj znamenit »mamin sinko«. Čeprav je »mamin sinko« fizično odrasel moški, ni od mame dobil psihološkega dovoljenja, da čustveno odraste. Te mame so zelo posvečene sinu in pogosto v tem odnosu najdejo svoj smisel življenja.
Včasih so medčloveški odnosi tako zateženi … Tudi družinski odnosi. Kraj, kjer naj bi se človek počutil varnega, kraj, kjer naj bi se spočil, marsikomu ne nudi veliko spokojnosti. Tudi potem ne, ko otroci odrastejo. … Beri dalje
Homilija na 25. navadno nedeljo Včasih me strese, ko molim očenaš. Pa ne takrat, kadar pomislim, da me je Jezus učil reči mu »Oče«, ampak tedaj, ko se spomnim, da me je učil reči mu … Beri dalje